POROČILO O REZULTATIH MERITEV KAKOVOSTI ZRAKA »IZPUŠNI PLINI IZ AVTA SMART FOR TOO« 05.05.2017

 

POROČILO O REZULTATIH MERITEV KAKOVOSTI ZRAKA »IZPUŠNI PLINI IZ AVTA SMART FOR TOO«

05.05.2017

  1. Namen meritev

Alpe Adria Green izvedel meritve kakovosti zraka pri izpuhu plinov iz avta SMART FOR TOO na motorni pogon

Namen izvajanih imisijskih ročno postajo CEREX  je bil  prikazati dijakom in mentorjem, vključenih v program usposabljanja predelave avta iz motornega pogona na elekktrični pogon, koliko škodljivih emisij z to predelavo avta izničimo.

Lokacija meritev:

»INSTITUT METRON«  ČEŠNJICA PRI KROPI

IMG_0143.jpg

  1. Splošni podatki

2.1 Gorivo in izpušni plini motorjev z notranjim izgorevanjem

Motorji z notranjim izgorevanjem uporabljajo glede na vrsto motorja:

  A)Bencin

Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov. Uporablja se kot gorivo za pogon motorjev z notranjim izgorevanjem. Pridobivanje poteka z destilacijo surove nafte. Pomembna lastnost pri uporabi bencina je oktansko število. Če je to število manjše, kot ga je predpisal proizvajalec motorja, pride do samovžiga goriva. Motor ne deluje več (optimalno). Največja je poraba bencina z oktanskim številom 95. Oktansko število se poveča z dodajanjem primesi. Nekoč so dodajali svinec, ki je težka strupena kovina. Danes dodajajo druge primesi, ki se lahko izločijo iz izpušnih plinov (v katalizatorju). Prednost bencina pred mnogimi drugimi gorivi je njegova energetska vrednost na kilogram. Zaloge surove nafte in s tem bencina so omejene. Znanstveniki se trudijo poiskati gorivo, ki je ekološko bolj sprejemljivo od bencina in je obnovljivo.

 B)Dizel

Dizelsko gorivo je eden od proizvodov iz nafte, ki vsebuje ogljikovodike z okrog 16 ogljikovih atomov. Uporablja se v diesel motorjih, ki precej onesnaţujejo okolje. Rudolf Diesel je sprva uporabljal za svoje motorje rastlinsko olje, vendar se je cenovno bolje obnesel diesel, ki ga proizvajamo iz nafte. Toda ker se časi spreminjajo, bomo tudi mi začeli uporabljat gorivo, kot ga je uporabljal Rudolf Diesel takrat.

 C) Izpušni plini MNZ

Izpušni plini MNZ imajo negativen vpliv na okolje in prav tako na zdravje ljudi. Predvsem dušikovi oksidi in saje predstavljajo pomembno grožnjo človekovemu zdravju. NOx v atmosferi povzročajo nastanek kislega dežja, ki katastrofalno vpliva na gozdove in objekte na prostem. Iz NOx nastaja amonijev nitrat (NH4NO3), ki dokazano povzroča nastanek različnih bolezni dihal. Ne nazadnje iz NOx nastaja tudi ozon (O3), povzročitelj fotokemičnega smoga in globalnega segrevanja ozračja. Saje v ozračju dražijo dihala in močno povečujejo nevarnost nastanka  raka  na pljučih pri ljudeh in živalih.

V dizelskih motorjih nastaja mnogo več NOx in PM kot v bencinskih motorjih. Najnovejše študije kažejo, da vdihavanje zraka, onesnaženega z izpušnimi plini iz dizelskih motorjev bistveno vpliva na možnosti srčnega napada ali kapi.

 

2.2 Merilno mesto

Merilno mesto ročne okoljske merilne postaje je bilo izbrano s strani AAG.  Da je merilno mesto reprezentativno je potrebno zadostiti še meteorološkim pogojem, med katere štejemo denimo oddaljenost od prve zgradbe, oddaljenost od prometne infrastrukture, poraščenost okolice merilnega mesta, odprtost merilnega mesta v vse smeri in itd. Cev za dovod plinov v CEREX merilno postajo smo fiksirali na izpustu izšnih plinov iz izpušnega lonca.

Ročna okoljska merilna postaja lokaciji je na eni lokaciji merila 30  minut ter opravili 30 meritev. Meritve so bile izvedene v četrtek 05.05.2017 v popoldanskem času od 16:23 do  16.53.

 e-avto potrdilo

  1. Opis meritev

Meritve plinov

V Alpe Adria Green uporabljamo za meritve plinov UV HOUND-a je mobilno napravo. Naprava je hitra odzivnost in zmožna merjenja določenega plina v zmesi plinov z laboratorijsko natančnostjo. Naprava je oblikovana tako, da  zazna različne pline v zmesi plinov s PPB (mg/m3) natančnostjo, pri tem pa je ne ovira niti vlaga. Naprava meri koncentracije plinov na podlagi UV svetlobe. Za natančno odkrivanje in določanje količine posameznih plinov v zmesi plinov, se posamezni odtis plina primerja s kalibriranim spektrom plinov, kar zagotavlja natančne in kvalitetne rezultate meritev. Nekaj plinov in zmesi, ki jih naprava zazna:

 

Detekcija UV HIDROFILNIH SPOJIN:

1,3 butadien C4H6, Acetaldehid C2H4O, Akrolein C3H4O, Benzen C6H6, Ogljikov disulfid CS2, Klor Cl2,Klorov dioksid ClO2, Etil benzen C8H10, Formaldehid CH2O, Živo srebro Hg, Dušikov oksid NO, Dušikov dioksid NO2, Dušikov oksid N2O, Kisik O2, Ozon O3, Žveplov dioksid SO2, Toluen C7H8

Detekcija OGLJIKOVODIKOV:
Izopren C5H8, Naftalen C10H8, Fenol C6H5OH, Stiren C6H5C2H3, Amonijak NH3, Vodikov Sulfid H2S

Izmerjene koncentracije plinov se zapišejo v bazo podatkov, iz katere jih črpamo za nadaljnje obdelava oziroma analize v povezavi z meteorološkimi meritvami. Kombinacija meritev predstavlja analizo onesnaženja zunanjega zraka na merilnem mestu. Na podlagi spoznavanja smeri vetra in imisijskih vrednosti lahko razberemo iz katere smeri so se pojavile višje koncentracije onesnaževal  in tako ugotovimo možnega povzročitelja povišanih izmerjenih emisijskih vrednosti.

Za verodostojnost in pravilnost meritev plinov z analizatorjem CEREX je bila v mesecu aprilu 2015 opravljena kalibracija merilnika s strani CEREX USA.

Opis plinov in spojin, ki smo jih izmerili na merilnem mestu

 3.1 Benzene (C6H6)

Benzen ( C6H6 ) je brezbarvna tekočina, ki je zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti pri sobni temperaturi hitro hlapljiva. Pridobiva se predvsem iz nafte in se uporablja pri proizvodnji zdravil, plastičnih mas in kot topilo pri proizvodnji barvil itd. V zakonsko omejenih količinah je benzen tudi dodatek k bencinu, zato štejemo tudi promet med vire benzena v zunanjem zraku. V zraku je benzen prisoten večinoma v plinasti obliki. Glavni vir benzena v zunanjem zraku predstavljajo emisije iz prometa in hlapenje med transportom in distribucijo bencina. Vir emisij benzena v zrak je tudi kemična industrija, kjer uporabljajo benzen za kemično sintezo etilbenzena, fenola in drugih aromatičnih ogljikovodikov. Zaradi kancerogenih učinkov je izpostavljenost benzenu lahko zdravju škodljiva. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare nekaterih glavnih človeških organov, npr. možganov, srca, ledvic, jeter, pljuč, posledice pa so lahko zaznavne tudi na DNK. Študije kažejo, da izpostavljenost povzroča raka, predvsem levkemijo. V Republiki Sloveniji je v Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku ( Uradni list RS št. 52/2002 ) predpisana mejna vrednost benzena v zunanjem zraku. Letna mejna koncentracija za varovanje zdravja ljudi znaša 5 µg/m3. Predpisani sta tudi meji za spodnji in zgornji ocenjevalni prag, ki znašata 2 in 3,5 µg/m3.

3.2 Formaldehid (CH2O)

Formaldehid (CH2O) je  brezbarven plin ostrega vonja, ki je dobro topen v vodi. Obstoja tudi kot ciklični trimer trioksan in polimer paraformaldehid. V vodni raztopini tvori hidrat H2C(OH)2. Vodna raztopina formaldehida je formalin. Nasičena raztopina vsebuje okrog 40 volumskih oz. 37 masih odstotkov formaldehida. Formalin vsebuje tudi majhne količine stabilizatorja, običajno metanola, ki zavira oksidacijo in polimerizacijo. Tipični komercialni formalin vsebuje 10–12 % metanola in nekaj kovinskih nečistoč (3 ppm Al, 1 ppm Fe in 1 ppm Cu). Formaldehid je vmesni produkt pri oksidaciji oz. zgorevanju metana in drugih ogljikovih spojin, zato ga najdemo, na primer, v gozdnih požarih, izpušnih plinih avtomobilskih motorjev in tobačnem dimu. Nastaja tudi v ozračju iz atmosferskega metana in drugih ogljikovodikov ter kisika pod vplivom sončne svetlobe in je sestavni del smoga. Formaldehid je toksičen, alergen, karcinogen in mutagen. Glavni viri poklicne izpostavljenosti zdravju škodljivega formaldehida so predvsem termični in kemični razpad formaldehidnih smol, izhlapevanje iz raztopin, na primer raztopin za balzamiranje, in zgorevanje raznih organskih snovi, na primer bencina v motorjih, bioplina, zemeljskega plina, plina deponij in čistilnih naprav. V novejšem času se pojavlja veliko kogeneracij, trigeneracij, ter bioplinarn in deponij, ki kot pogonsko gorivo pri soproizvodnji elektrike in toplote ali hladu uporabljajo batne motorje z metanom kot gorivom. Ob delovanju nastajajo za človeka nesprejemljivo velike količine formaldehida.

 

3.3  Ksilen

Ksilen se pojavlja v treh oblikah, in sicer kot meta ksilen, orto ksilen in para ksilen. Komercialni produkt je mešanica vseh treh izomerov in služi v kemični industriji kot topilo. Ni znano, da bi bili ksileni kancerogeni, v zadosti velikih količinah pa je možen vpliv na centralni živčni sistem. S strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočena mejna vrednost je 0.87 mg/m3 , mejna vrednost za neprijetne vonjave znaša 4.35 mg/m3.

3.4 Naftalen (C10H8)

Naftalen je najenostavnejši policiklični aromatski ogljikovodik z kemijsko formulo C10H8, bolj znan kot naftalin. Pri standardnih pogojih je bela kristalinilčna snov z značilnim vonjem, zaznavnim že pri koncentraciji 0,08 ppm. Pri sobni temperaturi sublimira in odvrača žuželke, zato so ga včasih uporabljali v kroglicah proti moljem. Danes se uporablja predvsem kot surovina za sintezo barvil in zdravil, v gospodinjstvih pa zaradi negativnih učinkov na zdravje ne več. V večjih koncentracijah, predvsem ob zaužitju, povzroča poškodbe in odmiranje rdečih krvničk, posredno pa tudi rakave spremembe.

Večino naftalena se proizvede iz premogovega katrana, ki nastane po suhi destilaciji premoga. V letih 1960-2000 se je velik del naftalena proizvedel tudi v rafinerijah iz težkih frakcij nafte.

Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča naftalen med možno rakotvorne snovi pri ljudeh. IARC tudi poudarja, da akutna izpostavljenost naftalenu povzroča razvoj sive mrene pri ljudeh in da se že opisana hemolitična anemija lahko pojavi pri otrocih in dojenčkih po zaužitju ali vdihavanju ali preko matere med nosečnostjo.

3.5 Dušikov monoksid ( NO)

Je brezbarvni plin, topljiv v vodi, etanolu in etru. Tvori se z mnogimi reakcijami, ki vključujejo redukcijo dušikove kisline, a običajnejše reakcije za pripravo sprejemljivo čistega NO so reakcije z natrijevim nitratom, žvepleno kislino itd.

Zelo strupen je pri vdihavanju, deluje jedko (pekoče) na oči, dihalni sistem in kožo.

Možni simptomi so močan dražeč kašelj in težko dihanje (sopenje), glavobol, slabost, vrtoglavica in ob daljši izpostavljenosti tudi nezavest. Lahko povzroči razjede na koži in roženici (z začasno motenim vidom).

3.6 Toluen (C6H5CH3 )

Toluen je aromatski ogljikovodik s kemijsko formulo C6H5CH3, derivat benzena, v katerem je en vodikov atom zamenjan z metilno skupino –CH3. Je bistra, v vodi netopna tekočina z značilnim aromatskim vonjem. V industriji se na veliko uporablja kot surovina za druge proizvode, na primer za sintezo trinitrotoluena, saharina, benzojske kisline in benzaldehida.

Vdihavanje toluena lahko povzroči resne nevrološke okvare. Toluen je pomembno organsko topilo, ki topi tudi nekatere anorganske snovi, naprimer žveplo, jod, brom, fosfor in druge nepolarne kovalentne spojine.

Vdihavanje toluena v majhnih do srednjih količinah lahko povzroči utrujenost, zmedenost, slabost, pijanost, izgubo spomina, izguba apetita in sluha in barvno slepoto. Simptomi po navadi izginejo, ko izpostavljenost preneha. Vdihavanje velikih količin toluena v kratkem času lahko povzroči vrtoglavico, slabost ali zaspanost, nezavest in celo smrt.

3.7  Etilbenzen ( C6H5CH2CH3 )

Etilbenzen je  hitro hlapljiva brezbarvna tekočina z vonjem po bencinu. Je produkt aliciranja etilena in benzena. V kemični industriji se ga pri proizvodnji barv in lakov uporablja kot topilo. Akutne in kronične zastrupitve z etilbenzenom so zelo redke. O kancerogenosti ni podatkov. Ljudje smo izpostavljeni etilbenzenu predvsem z dihanjem. Posledice dolgotrajnejšega izpostavljanja so v prvi vrsti občutne kot zaspanost in omotica, v hujši obliki pa povzročijo suho in razpokano kožo. Priporočena mejna vrednost za etilbenzen je 22.5 mg/m3 , prag vonjanja pa znaša 2 mg/m3.

 

3.8 Ogljikov monoksid

Ogljikov monoksid, pravilneje ogljikov oksid, je brezbarven, gorljiv in zelo toksičen plin brez vonja s kemijsko formulo CO. Je glavni produkt nepopolnega zgorevanja ogljika in spojin, ki vsebujejo ogljik. V običajnih pogojih je redkejši od zraka in se zbira v zgornjih plasteh tudi v prostorih. Če zastrupitev povzroči izgubo zavesti, se količina vdihanega ogljikovega monoksida poveča, zaradi tega pa se tudi občutno poveča smrtnost. V vodi je zelo slabo topen, v prisotnosti zraka pa gori z modrim plamenom, kjer se proizvaja ogljikov dioksid. Je sestavina industrijskih goriv, na primer vodnega plina. Je tudi reducent, ki odstranjuje kisik iz mnogih spojin, med drugim tudi v metalurgiji pri pridobivanju surovega železa iz njegovih rud. Pri visokih pritiskih in zvišanih temperaturah v prisotnosti katalizatorja reagira z vodikom, da nastane metanol. Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem zgorevanju ogljika in kisika pri visokih temperaturah v primeru, da je ogljika preveč. Nastaja tudi kot stranski produkt pri razpadu ogljikovega dioksida pri zelo visokih temperaturan (nad 2000 °C). Nastaja tudi v pečeh, ki dobijo premalo kisika, nahaja pa se tudi v izpušnih plinih motorjev z notranjim zgorevanjem.

Zastrupitev z ogljikovim monoksidom, je v mnogih državah najpogostejši vzrok smrti zaradi onesnaženega ozračja. Ogljikov monoksid je brez barve, vonja in okusa in zelo strupen. Združuje se s hemoglobinom, kar povzroča ogljikohemoglobin, to pa zavira transport kisika do tkiv. Že koncentracija 667 ppm lahko povzroči pretvorbo hemoglobina v ogljikohemoglobin, 50 % raven ogljikohemoglobina lahko v telesu povzroči krče, komo in smrt. V Združenih državah Amerike so meje izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu nad 50 ppm kratkotrajne. Absorpcija ogljikovega monoksida je pri takšni meji (50 ppm) kumulativna, saj je razpolovna doba približno 5 ur dihanja svežega zraka. Najpogostejši simptomi zastrupitve z ogljikovim monoksidom lahko spominjajo na druge vrste zastrupitev in okužb, vključno s simptomi, kot so glavobol, slabost, bruhanje, omotica, utrujenost in slabost. Dojenčki so razdražljivi in nimajo apetita. Nevrološki znaki so zmedenost, dezorientiranost, motnje vida in sinkopa. Nekateri simptome zastrupitve z ogljikovim monoksidom opisujejo kot krvavitve v očesni mreni in nenormalno češnjevo barvo krvnega odtenka. V večini kliničnih diagnoz so ti znaki le redko navedeni oziroma videni. Ogljikov monoksid se na druge molekule veže kot mioglobin in mitohondrijski citokrom. Dolgotrajnejša izpostavljenost ogljikovemu monoksidu lahko povzroči veliko škodo na srcu in osrednjem živčevju. Pri nosečnicah ogljikov oksid na plodu pusti resne in trajne posledice.

 

                                                                  4.Meritve emisij

IZVLEČEK MERITEV – ELEMENTI IN SPOJINE, KI JIH JE ROČNI MERILEC PLINOV »CEREX« ZAZNAL

Mesto: SMART FOR TOO   izmerjena izračunana Mejna  STP –   Pretvornik
Datum: 05.05.2017 Formula vrednost vrednost vrednost IUPAC   iz ppm v mg/m3
Spojina Spojina PPM mg/m3 m.v. mg/m3 faktor molska masa
Benzene C6H6 1,62 5,57 5 22,71108 78,11 3,43
Formaldehyde CH2O 4,86 6,43 15 22,71108 30,03 1,32
m-Xylene C8H10 16,42 76,75 220 22,71108 106,16 4,67
o-Xylene C8H10 27,38 127,98 220 22,71108 106,16 4,67
p-Xylene C8H10 4,71 22,02 220 22,71108 106,16 4,67
Naphthalene C10H8 6,18 34,88 50 22,71108 128,17 5,64
Nitric Oxide NO 6,22 8,22 125 22,71108 30,01 1,32
Toluene C7H8 0,05 0,20 0,26 22,71108 92,14 4,05
Ethylbenzene C6H5CH2CH3 8,33 1,78 22,5 22,71108 106,17 4,67

 

ATEST CEREX APARATA 05.05.2017

 5) Meteorološke meritve

 

Institut Metron 05.05.2017
od 16:23 do  16.53
Temperatura 14.8 –  15.2st. c.
Vlažnost 60.5 -61.2 %
Hitrost vetra 0,75 -0,95 m/s
Smer Vetra jugovzhodnik
Padavine ne

6) Povprečne vrednosti emisij po  euro standardu (metodologija)osebnih vozil v primerjavi z vrednostmi emijij »SMART FOR TOO« pred pedelavo na električni pogon

oEur standard/polutant CO (g/km) HC (g/km) NOx (g/km) CO2 (g/km) PM (g/km)
Povprečne vrednosti – Euro-4 0,33426 0,01059 0,36165   0,02259
Smart – meritve 20.03.2015 0,74 0,063 0,036 116  

 7) Zaključek

 Analiza meritev z ročno merilno postajo CEREX je pokazala, da koncentracije plinov, razen meritve Benzena, niso bile tako visoke, da bi presegle zakonsko predpisane mejne vrednosti in vrednosti, ki jih predpisuje RS in priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Meritve, ki smo jih izvedli sicer kažejo, da je bila kakovost zraka v času ko smo izvajali meritve na lokaciji, imela povečane strupene pline in spojine, ki so značilni pri izgorevanju bencina, vendar smo opravili meritve, ko je »obratoval« en avto, v kolikor pa bi opravili meritve pri mirujočem prometu v katerem koli mestu, pa bile meritve znatno nad mejnimi vrednostmi.

Iz meritev tehničnega zadnjega tehničnega pregleda avta na bencinjski pogon je razvidno, da so bili tudi povečani izpusti CO in HC glede na povprečje EURO- 4 STANDARD.

Na območjih z veliko prometa je treba posebno pozornost nameniti emisijam PM 2,5 in PM 10 (drobni prašni delci premera do 10 mikrometrov) ter CO in CO2 (ogljikov oksid in ogljikov dioksid) kot tudi znižanju NOx,  ki ga uradne institucije najraje spregledajo!

Nekatera evropska in tudi druga velika mesta po svetu so v svojih mestnih središčih precej omejila promet vozil z motorji na notranje izgorevanje, nekatera pa to še načrtujejo. K temu jih ni toliko vodilo načelno prizadevanje za čistejše okolje kot žalostna resničnost, saj se jih veliko spopada z vse večjimi težavami zaradi smoga. Na televiziji lahko vsak dan gledamo oglase kako škodljivo je kajenje v avtomobilih v prisotnosti otrok, kako škodljivo pa je sprehajanje otrok zraven mirujočega prometa v mestih,  po mestnih vpadnicah in ob cestah z povečanim prometom pa nihče ne oglaša. Posebno predšolski otroci, ki vdihavajo zrak v povprečju 1 m nižje kot odrasli, vdihavajo največ škodljivih in strupenih plinov ter spojin, saj vozila na motorni pogon skoraj direktno vanje izpuščajo škodljive pline. V RS bi morali zakonsko urediti, da bi postavili merilne postaje na zgoraj omenjenih lokacijah na povprečni višini predšolskih otrok, saj bi le tako dobili pravilno izmerjene vrednosti škodljivih plinov, ki jih vdihavajo otroci.

Ti izpušni plini so tudi zelo smrdeči. V Sloveniji žal vlada ni sprejela uredbe o »SMRADU«, zato ne moremo kot NVO, ki deluje v javnem interesu tega primera izpustov iz MNZ prijaviti inšpekcijskim službam z namenom omejitve prometa na teh lokacijah ali večje uporabe vozil na električni pogon.

ZA ZDRAVO IN VARNO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s