Bi novo peč? Na voljo je milijon evrov, izkoriščenih pa zgolj 81.000

STA 12.10.2016

Spet je tu kurilna sezona in spet bo zrak, ki ga dihamo, bolj onesnažen. “Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti,” opozarja Peter Otorepec z NIJZ. Največjo težavo predstavljajo individualna kurišča. Pomembno je tako kaj kot kje kurimo. Eko sklad vam lahko financira novo kurilno napravo.

dim

Preverite, kako pravilno kurimo z lesom.

Pri kurjenju naravnega lesa nastaja cela vrsta škodljivih snovi. Med njimi so prašni delci, ogljikov monoksid, nemetanske hlapne organske spojine, težke kovine. S pravilnim kurjenjem in uporabo suhega lesa lahko zmanjšamo izpuste prašnih delcev in drugih škodljivih snovi.

Individualna kurišča povzročajo preseganje teh delcev v času kurilne sezone, zato se na ministrstvu usmerjajo v tem času predvsem v ta kurišča. “Pomembno je, kaj kurimo v pečeh. Nikakor ne smemo kuriti premazanega lesa, odpadkov, oblačil. S tem ne bo izkoristek nič boljši, kakovost zraka pa se tako močno poslabša,” je dejala generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskem ministrstvu Tanja Bolte.

Številna gospodinjstva so v času krize ponovno prešla na ogrevanje z lesom. Po informacijah fakultete za strojništvo je več kot dve tretjini gospodinjstev v zadnjem letu prešlo iz drugih načinov ogrevanja na les. Boletova je zato poudarila, da mora biti les dovolj časa in pravilno sušen ter pravilno naložen v peči, da je potem izkoristek čimboljši.

Na razpolago milijon evrov, izkoriščenih pa le 81.000

Spomnila je, da država preko nepovratnih sredstev spodbuja nakupe novih kurilnih naprav. Eko sklad ima na voljo milijon evrov sredstev za socialno šibke prebivalce, ki jim financirajo celotni obseg investicije v novo kurilno napravo z boljšim izkoristkom. Največji delež teh sredstev je bil odobren občanom v zasavski regiji, in sicer 57.000 evrov. V celoti je od milijona evrov, ki je na razpolago, izkoriščenih le 81.000 evrov.

‘Ko je več kurjenja, je tudi več smrti’

Predstojnik Centra za zdravstveno ekologijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Peter Otorepec pa je opozoril predvsem na posledice, ki jih zdravju povzročajo delci PM10. “Delci povzročajo predvsem bolezni dihal. Ob dneh, ko je več kurjenja, je tudi več sprejemov v bolnišnice in več smrti. Delci povzročajo kronično vnetno reakcijo, ki vodi v različne bolezni – bolezni srca in ožilja, možgansko kap, visok pritisk, sladkorno bolezen tipa 2 in 1, bolezni živčevja, pa tudi raka pljuč in mehurja,” je dejal.

Skladno s pravilnikom o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav je treba najpozneje do 1. januarja 2017 v prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, namestiti senzorje ogljikovega monoksida (CO). Otorepec je opozoril, da je ta plin znan kot tihi ubijalec, saj ga ne vonjamo, ne čutimo in je zelo strupen. “Senzor je pametno, da ga imamo vsi, za vsak primer, če se karkoli vname,” je še dodal.

POSTANITE ČLAN AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 0,5 % DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE KOT NEPRIDOBITNA ORGANIZACIJA BREZ REDNO ZAPOSLENIH. VES ZBRANI DENAR NAMENIMO ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

https://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/

Advertisements

Onesnažen zrak je vzrok za številne zdravstvene težave

Najbolj so obremenjena mesta, še posebej Zagorje in Celje
Objavljeno: 3. oktober 2016
Ljubljana – MMC RTV SLO

Zagorje

Najbolj sta onesnaženemu zraku izpostavljena Celje in Zagorje, saj sta obe mesti v kotlini z velikim pretokom prometa, dodatno pa zrak onesnažujejo individualna kurišča in industrija. Foto: Staša Lepej Bašelj
Kolesarke v Kijevu

Ena od študij je pokazala, da so največ benzena vdihnejo vozniki actomobilov, najmanj pa so bili benzenu izpostavljeni kolesarji, ker se ti po navadi izognejo prometnim cestam in poiščejo bližnjice. Foto: EPA

Onesnaženemu zraku smo izpostavljeni vsi, najbolj pa prebivalci mest, še posebej tisti, ki živijo ob zelo prometnih cestah.

Raziskave so pokazale negativne vpliv na zdravje pri odraslih, pri katerih se posledice pokažejo skozi leta, in otrocih, ki pogosteje zbolevajo za astmo. Na splošno pa se življenjska doba zaradi onesnaženega zraka lahko zmanjša tudi za tri leta. Znanstveniki so ugotovili, da je v Evropi približno 90 % prebivalcev v mestih izpostavljenih prekomernim vrednostim trdnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. V oddaji Ambulanta 202 so različni strokovnjaki podali mnenje glede vpliva onesnaženega zraka na zdravje ljudi.

Črni ogljik oziroma saje vstopaj v naše telo preko dihal
“Delce črnega ogljika so našli tudi v možganih, kar je presenetljivo. Bariera med možgani in krvjo je zelo učinkovita in ne spusti ničesar skozi. Vplivi onesnaženega zraka na zdravje so večplastni in so povezani s tem, kaj dihamo, kar ni nujno strupeno samo po sebi. Črni ogljik oziroma saje nasploh imajo zelo veliko površino v primerjavi z volumnom in absorbirajo strupene snovi, ki jih raznašajo po celem telesu,” je povedal fizik in direktor podjetja Aerosol Griša Močnik.

Delci črnega ogljika vstopajo preko dihal ali nosnega živca direktno v možgane. “Preko dihal grejo po navadi po krvi, v ledvica, jetra, skratka, v vse organske sisteme. Občutljivi sistemi so ožilje, kar vemo, da povzroča aterosklerozo, srce in trebušna slinavka. Pri nekaterih se to pokaže hitro, pri drugih pozneje,” je pojasnil Peter Otorepec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Otroci, ki živijo ob bolj prometnih cestah, zaradi onesnaženosti zraka pogosteje zbolijo za astmo. Otorepec je dejal, da ti delci v telesu povzročajo vnetne reakcije in je utopično pričakovati, da bi se telo sčasoma nanje navadilo.

Odrasla oseba vdihne povprečno 10‒20 kubičnih metrov zraka na dan, kar je odvisno od zgradbe telesa in telesne aktivnosti. V primerjavi z zaužito hrano in tekočino je to relativno veliko, zato je zrak pomemben dejavnik zdravja. Mednarodna agencija za raziskave raka pa uvršča trdne delce, poznane kot PM10, med rakotvorne snovi. Najbolj problematične vrednosti teh delcev so v zimskem obdobju zaradi individualnih kurišč in poleti ozona.

Onesnažen zrak je lahko vzrok za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in visokega krvnega tlaka.
“Glavne ugotovitve tujih epidemioloških raziskav, kjer so ocenjevali povezanost med onesnaženostjo zunanjega zraka s trdnimi delci in izidi nosečnosti ob upoštevanju potencialnih motečih dejavnikov, so pokazali, da raziskovalci najpogosteje kot zdravstvene izide opredeljujejozastoj rasti ploda v maternici, prirojene nepravilnosti ploda, smrt novorojenčka, prezgodnji porod in nizko porodno težo. Izpostavljenost v perinatalnem obdobju vpliva na poslabšanje in razvoj kroničnih bolezni v odrasli dobi, kot je na primer sladkorna bolezen tipa 2, povišan krvni tlak,” je povedala Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete.

Največ benzena vdahnejo vozniki avtomobilov
Pred leti so v eni izmed študij merili, koliko benzena vdahnejo ljudje, ki grejo v službo z avtom, kolesom ali peš. Rezultati raziskave so pokazali, da ga največ vdahnejo vozniki avtomobilov, saj se pogosto znajdejo v prometnih zastojih, kar pomeni, da se čas potovanja bistveno podaljša, pa še avtomobili ne tesnijo popolnoma. Najmanj pa so bili benzenu izpostavljeni kolesarji, ker se ti po navadi izognejo prometnim cestam in poiščejo bližnjice, je pojasnil Otorepec.

Čeprav so pred leti z evropskimi standardi znižali emisije na posameznih vozilih, se je po drugi strani število avtomobilov na cestah v zadnjih letih povečalo, je povedala Janja Turšič z Agencije RS za okolje. Tisti, ki živijo in delajo ob najbolj prometnih cestah, se jim v povprečju življenjska doba skrajša za tri leta, so pokazale raziskave. Najbolj sta onesnaženemu zraku izpostavljena Celje in Zagorje, saj sta obe mesti v kotlini z velikim pretokom prometa, dodatno pa zrak onesnažujejo individualna kurišča in industrija. V Ljubljani pa zaradi onesnaženosti zraka umre 200 ljudi več. V Evropi na leto umre od 40.000 do 130.000 ljudi zaradi posledic izpostavljenosti onesnaženemu zunanjemu zraku zaradi prometa.