Iz fekalno onesnaženih vodovodov je lani vodo pilo vsaj 150.000 Slovencev

, Članek

Varnost vode v slovenskih vodovodih se izboljšuje – a počasi. Najbolj ogroženi so uporabniki malih vodovodov, ki so v lasti krajevnih skupnosti. Slednje vodovodnih sistemov namreč ne znajo primerno upravljati.

Foto: m@x/Flickr
Foto: m@x/Flickr

Spomladi leta 2011 se je v Loški dolini, idilični občini v bližini Cerknice, z onesnaženo vodo iz lokalnega vodovoda okužilo več kot 200 ljudi. Voda iz vodovodnega zajetja Obrh je bila, glede na ugotovitve izvedencev, s fekalijami periodično onesnažena že vse od leta 2008. Tri leta pozneje pa je tako imenovani hidrični izbruh okuženosti z bakterijo E. coli, ki je prisotna v fekalijah, terjal najhujše. Po okužbi E. coli je po več kot dvomesečni agoniji zaradi zapletov umrl še ne leto dni star otrok.

Zgodba, ki jo povzema časnik Delo, se lahko ponovi v katerem koli delu države. Kot smo na podcrto.si pisali pred dvema letoma, je v Sloveniji pitje vode iz vodovoda pogosto lahko precej tvegano početje. Problematični so predvsem manjši vodovodi z do tisoč uporabniki, s katerimi pogosto upravljajo krajevne skupnosti. Krajani so te manjše vodovode pogosto zgradili z lastnimi rokami, zato jih ne želijo predati v upravljanje profesionalnim komunalnim podjetjem. Profesionalno upravljanje namreč s sabo prinaša tudi stroške in s tem višje plačilo za vodo.

A krajani sami pogosto nimajo znanja in sredstev za primerno upravljanje z vodovodom. Dobro upravljanje pomeni primerno pripravo (dezinfekcijo) vode, kontrolo kakovosti vode, sistem za obveščanje ob vdoru bakterij v vodo, primerno vzdrževanje cevi. Princip delovanja vodovodov brez primernih upravljavcev je pred dvema letoma z besedami »kar teče, teče« opisal zdravstveni inšpektor Aleš Farkaš.

Voda, okužena z bakterijo E. coli, je nevarna predvsem za zdravstveno ranljive skupine prebivalstva: majhne otroke, starejše, kronične bolnike. Po podatkih programa monitoring pitne vode, ki nadzoruje kakovost pitne vode v slovenskih vodovodih, so bakterijo E. coli v letu 2015 našli v 101 vodovodu. Velika večina od teh je bila malih vodovodov z do tisoč uporabniki. So pa bakterijo med drugim našli tudi v mariborskem vodovodu s 86.000 uporabniki. Lani je bilo okuženi vodi skupno izpostavljenih 151.680 prebivalcev Slovenije.

Rezultati so bili lani sicer boljši kot v preteklih letih. Zaradi najdene bakterije v mariborskem vodovodu je bilo število izpostavljenih sicer višje kot predlani, a še vedno nižje kot leta 2013, ko je bilo okuženi vodi izpostavljenih skoraj 182.000 prebivalcev. Število vodovodov z najdeno bakterijo pa je upadlo s 125 leta 2013 in 123 leta 2014 na omenjeni 101 vodovod v lanskem letu.

Zemljevid: vodovodi, v katerih so lani našli bakterijo E. coli

Za podrobnosti o posameznem vodovodu kliknite na točko na zemljevidu. Vir: monitoring pitne vode

Število oporečnih manjših vodovodov se počasi zmanjšuje zaradi njihovega postopnega priključevanja na večje vodovodne sisteme, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki izvaja monitoring pitne vode. A pomanjkljivosti ostajajo. Na kraških področjih, ki prekrivajo okoli 50 odstotkov Slovenije, večina vodovodov, ne glede na velikost, nima urejene ustrezne predpriprave vode. Zaradi sestave tal v podtalnico pronicajo površinske vode, ki so pogosto onesnažene. »Vodo običajno samo dezinficirajo – po navadi s klorovimi preparati. Dezinfekcija pa ob porastu motnosti ne more biti dovolj učinkovita. Posledično je na teh področjih potrebno za zaščito zdravja uporabnikov razglasiti do upada motnosti ukrep prekuhavanja, kar je moteče za slehernega uporabnika, še zlasti pa za izvajanje profesionalnih dejavnosti, povezanih z živili, zdravstvom, turizmom … Najmanjši vodovodi z manj kot petsto oziroma tisoč uporabniki ostajajo še vedno najbolj problematični, ker nimajo profesionalnega upravljavca, priprave vode praviloma ni, kakovost vode iz vodnega vira pa je vprašljiva in brez ustreznega nadzora,« so zapisali na NIJZ.

Tudi na zdravstvenem inšpektoratu ugotavljajo, da se stanje postopoma izboljšuje. Zdravstveni inšpektorji nadzirajo, kako upravljavci vodovodov skrbijo za varnost vode. Inšpektorji pri svojem delu ugotovijo vedno manj neskladnosti – tudi pri malih vodovodih, so nam sporočili z inšpektorata.

Toda: lani so strokovnjaki z NIJZ nevarno bakterijo kljub temu našli v več kot sto vodovodih. Kako torej upravljavce vodovodov prepričati, da naj bolje poskrbijo za varnost vode, ki jo pijemo?

Tu niti zdravstveni inšpektorat niti NIJZ nista preveč zgovorna. Zdravstveni inšpektorat vidi rešitev v priključevanju manjših vodovodov na večje vodovodne sisteme, kjer je to mogoče. Primer tega je z evropskimi sredstvi financiran pomurski vodovod, ki je uredil težave z vodo v Pomurju.

Zdravstveni inšpektor lahko ob slabi skrbi za vodovod lastniku izda tudi globo. A ta je nizka – največkrat znaša le 500 evrov. Kljub temu kazni ne bi zviševali. »Menimo, da zviševanje glob ne bi imelo vpliva na izboljšanje stanja vodovodnih sistemov, ker imajo ta omejena sredstva, ki bi jih nato namesto za izboljšave porabili za plačevanje glob,« so nam sporočili z inšpektorata.

Pri NIJZ ob tem opozarjajo na okoli 140.000 Slovencev, ki vode ne dobivajo iz javnega vodovoda, temveč si jo oskrbujejo sami. O kakovosti te vode ni nikakršnih podatkov, saj je monitoring pitne vode ne nadzoruje. Vendar NIJZ tudi krajevnih skupnosti v primerno skrb za vodovod oziroma predajo vodovoda v oskrbo komunalnim podjetjem ne bi silil z globami. »Bolj kot v elementih prisile in sankcioniranja, vidimo možnost izboljšanja, oziroma spremembe stanja v osveščanju in prepoznavanju problematike iz strani splošne in strokovne javnosti, še posebej odločevalcev na politični sceni,« so zapisali.

Pojasnilo Nataše Sovič, vodje enote za vode in tla, OOZ Maribor

Želim vas opozoriti na zavajajoč podatek glede ogroženosti 86.000 ljudi na oskrbovalnem območju Maribor. Na ta dan, ko je bila ugotovljena prisotnost Escherichia coli (20.04.2015) je bilo na tem oskrbovalnem območju odvzeto še 6 vzorcev. Vsi ostali vzorci so bili skladni in brez prisotnosti E. coli.

Ta bakterija je bila torej najdena samo v enem objektu, za katerega vemo, da je problematičen. Lastniki objekta so bili obveščeni. To merilno mesto smo tudi na željo lastnikov/upravnika objekta izločili iz mreže monitoringa.

V tem objektu smo ugotovili neskladnosti v vzorcih že leta 2014. Zakaj prihaja do neskladnosti v internem vodovodnem omrežju, vam ne znam pojasnili. Uporabnik objekta je bil o neskladnostih obveščen, poslana so mu bila priporočila za vzdrževanje interne vodovodne napeljave.

Advertisements

Nov opomin Bruslja zaradi kakovosti zraka

Gre za problematiko preseganja dnevnih mejnih vrednosti za trde delce premera 10 nanometrov (PM10) v zunanjem zraku.

 STA
 pet, 06.05.2016
 Bruselj − Slovenija si je prislužila nov uradni opomin Bruslja zaradi kršenja evropske zakonodaje na področju kakovosti zraka. Gre za problematiko preseganja dnevnih mejnih vrednosti za trde delce premera 10 nanometrov (PM10) v zunanjem zraku, so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Komisija je prvi opomin Sloveniji zaradi kršitve direktive o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo izdala 25. januarja 2013, in sicer zaradi preseganja dnevnih mejnih vrednosti za PM10 v zunanjem zraku.

Slovenija je komisiji, kot zagotavljajo na ministrstvu, redno poročala o sprejetju ukrepov, da bi izpolnila obveznosti v skladu z direktivo. Komisija se je prejšnji teden kljub temu odločila za drugi opomin, s katerim je opozorila, da Slovenija ne dosega najmanjšega števila vzorčevalnih mest ter ima premalo nekaterih vrst vzorčevalnih mest.

Agencija RS za okolje (Arso) je vrzeli v ocenjevanju že identificirala in za namen vzpostavitve celovitega sistema za ocenjevanje kakovosti zraka pripravila projekt Sinica, ki se bo financiral s sredstvi evropskih skladov. »Na ta način bomo dosegli skladnost z zahtevami zakonodaje na tem področju, hkrati pa bodo zagotovljene ustrezne strokovne podlage za načrtovanje politik ukrepov za izboljšanje kakovosti zraka,« so še navedli na ministrstvu.

Ministrstvo za okolje in prostor mora na drugi opomin odgovoriti v dveh mesecih; rok se izteče 29. junija. Če komisija ne bo zadovoljna, lahko zadevo preda Sodišču EU.

Kakšen zrak vdihavamo?

ANDREJAC · 2. 5. 2016