Prirejeni razpis zgolj ena od očitanih spornih povezav med Eko skladom in ZRMK

Marjeta Kralj

Prirejeni razpis za vodenje mreže Ensvet, o katerem smo poročali včeraj, ni edina sporna povezava med Gradbenim inštitutom ZRMK in Eko skladom. Tako vsaj trdijo naši sogovorniki. Vodji Ensveta Mihi Prazniku z ZRMK očitajo tudi neupravičeno črpanje denarja iz Eko sklada po svetovalnih pogodbah.

Ob prirejanju razpisnih pogojev za novega starega organizatorja svetovanj Ensvet naj bi bilo sporno tudi dozdajšnje financiranje mreže, še posebej poslovanje vodje Ensveta z Eko skladom po ženinem podjetju. (Foto: Matej Povše)
Razpis Eko sklada za koordinacijo in vodenje mreže svetovalnih pisarn Ensvet v naslednjih treh letih, na katerega so se vsuli očitki o prirejanju razpisnih pogojev v prid dozdajšnjemu izvajalcu projekta Gradbenemu inštitutu ZRMK, ni edina sporna povezava med inštitutom in Eko skladom, ki jo omenjajo naši sogovorniki. »Po podjetju svoje žene je Miha Praznik (vodja Ensveta pri ZRMK, op. p.) z Eko skladom sklenil pogodbo o svetovanju in tako na skrivaj črpal denar v svoj žep,« trdi nekdanji Ensvetov svetovalec Matjaž Valenčič, ki želi na razpisu za vodenje mreže kandidirati skupaj s konzorcijem lokalnih energetskih agencij.

Posli pod drobnogledom policije

Da očitki niso iz trte izviti, pritrjuje zdaj že nekdanji direktor Eko sklada Milenko Ziherl, ki ga je vlada julija razrešila s položaja predvsem zaradi napovedanih zamud pri odpiranju vlog za subvencije pa tudi zaradi slabih odnosov s podrejenimi in več očitanih kršitev pri vodenju sklada. »Gre za podjetje M-Primar. Ko sem postal direktor, sem bil zelo vesel, da nam dr. Praznik po tem podjetju svetuje. Toda potem me je začelo zanimati, za kakšne nasvete gre in ugotovil sem, da svetuje, da je ena in ena dva, torej take stvari, ki jih morajo delavci na skladu vedeti. Zato sem zadevo takoj – mislim, da je bilo proti koncu leta 2013 – ustavil, na skladu pa smo sprejeli nov, preglednejši in bolj kontroliran pravilnik za naročanje,« pripoveduje Ziherl. Sklad je namreč naročal in plačeval Praznikova svetovanja po naročilnicah, ki jih je pred spremembami lahko podpisoval vsak sekretar oziroma vodja posameznega oddelka in tako brez posebne direktorjeve odobritve zapravljal skladov denar. To zdaj ni več mogoče, zagotavlja Ziherl.

Poslovanje med M-Primarjem in Eko skladom je pod drobnogled po naših neuradnih podatkih že vzela policija, ki bi morala po Ziherlovih besedah predvsem ugotoviti, ali je podjetje poslovalo še s kom drugim, razen z Eko skladom. »Potem bi bilo jasno, zakaj je bilo ustanovljeno.« Po podatkih javne baze Ajpes je sicer začelo delovati leta 2008, avgusta 2014, manj kot leto dni po prenehanju sodelovanja z Eko skladom, pa so podjetje že zaprli. Prijavo obravnava tudi protikorupcijska komisija; ker postopek še ni zaključen, pa komentarjev ne dajejo.

Vsakič več denarja za manj dela

To pa ni edino sporno pretakanje denarja med Eko skladom in inštitutom ZRMK oziroma tamkajšnjimi zaposlenimi. Pojavlja se tudi vprašanje (ne)racionalne porabe denarja za dozdajšnje delovanje mreže Ensvet, saj je ZRMK v ta namen samo lani po Ziherlovih pojasnilih prejel še enkrat več denarja, kot so znašali stroški z energetskimi svetovalci v mreži.

»Želja ministrstva za infrastrukturo je deset tisoč svetovalnih ur na leto, a svetovalci so opravili pet ali šest tisoč ur. Svetovalna ura stane približno 50 evrov bruto, od česar svetovalec dobi 29 evrov neto. Svetovanja torej skupaj ne stanejo več kot 300.000 evrov, in vendar je celotna vsota, izplačana ZRMK, lani znašala 630.000 evrov. Njihove ure so hudičevo drage,« pravi Ziherl.

Ob tem po ocenah več naših sogovornikov mreža že nekaj časa hira, po levi in po desni strani jo prehitevajo svetovalni centri komercialnih podjetij, medtem ko število opravljenih svetovanj v okviru Ensveta po neuradnih informacijah (letna poročila o delovanju mreže niso javno dostopna, na odgovore pristojnih pa še čakamo) stagnira.

Kljub temu mreža vsako leto dobi več denarja. Glede na letna poročila je Eko sklad leta 2012 za dobrih 7000 nasvetov ZRMK izplačal dobrega pol milijona evrov, leta 2013 že dobrih 550.000 evrov (podatka o številu izvedenih svetovanj ni), lani pa že omenjenih 630.000 evrov (uradnega letnega poročila sklada še ni).

Letos je Ziherl v poslovnem in finančnem načrtu sklada mreži namenil milijon evrov, a pod pogojem reorganizacije, s katero bi svetovalci pokrili vse slovenske občine. Zdaj namreč ne delujejo niti v četrtini.

»Zavajajoča zbirka praznih natolcevanj«

Ob tem so po besedah nekdanjega člana mreže Bojana Žnidaršiča svetovalci prepuščeni sami sebi, saj jim vodstvo Ensveta ne zagotovi niti osnovnih strokovnih podlag in pripomočkov za delo ter navodil za reševanje kočljivih vprašanj, kot je recimo problematika delilnikov stroškov toplote na radiatorjih. Hkrati vodstvu očita samovoljo in avtoritarno odločanje. Valenčič pa dodaja, da se kljub zahtevam svetovalcev po izboljšanju, prilagoditvi spremembam in splošnemu tehnološkemu napredku vodstvo ni zganilo. »Energetski svetovalci še vedno uporabljajo 24 let star priročnik, preveden leta 1996,« ilustrira razmere.

Valenčič in Žnidaršič sta sicer dva izmed štirih energetskih svetovalcev (poleg njiju še Franc Kalan in Avrelij Ravnik), ki jih je Praznik v zadnjih treh letih iz mreže izločil. Kot pravi Valenčič, za prenehanjem dela vsakega od teh svetovalcev stoji izmišljena zgodba, pred katero se niso imeli možnost braniti.

Na odzive ministrstva za infrastrukturo še čakamo. Enako na pojasnila Eko sklada, ki ga po Ziherlovi razrešitvi začasno vodi Hinko Šolinc z ministrstva. Ta se je tudi podpisal pod sporni razpis, ki se zaključi v sredo.

Preberi tudi: Četrtina okoljskih subvencij gre za fosilna goriva

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Advertisements

Na Eko sklad letijo očitki o prireditvi razpisa za vodenje mreže Ensvet točno določenemu ponudniku

Marjeta Kralj

28. avgust 2015 28. avgust 2015 0:00

Eko sklad išče novega organizatorja javne mreže energetskih svetovalcev Ensvet. Toda z vseh strani padajo očitki, da je približno tri milijone evrov težko naročilo prirejeno za prav določenega ponudnika – Gradbeni inštitut ZRMK, torej za dozdajšnjega izvajalca projekta.

Kritiki Eko skladu očitajo, da je z javnim naročilom vrata za novo serijo energetskih svetovanj občanom odprl prav določenemu prijavitelju – dozdajšnjemu izvajalcu ZRMK. V razpisu je med drugim tudi zahteva po vsaj dveh administrativnih delavcih z najmanj petletnimi izkušnjami. (Foto: Bojan Velikonja)

»Pogoji v javnem naročilu so zelo izključujoči in jih očitno izpolnjuje samo in izključno en kandidat, to je dozdajšnji izvajalec Gradbeni inštitut ZRMK.« Takšni so očitki, ki z različnih koncev letijo na razpis Eko sklada za koordinacijo in vodenje mreže svetovalnih pisarn Ensvet v prihodnjih treh letih. Glede na stroške delovanja mreže v letošnjem letu, ki jih Eko sklad v poslovnem in finančnem načrtu ocenjuje na milijon evrov, je razpis težak tri milijone evrov.

Kdo jih bo dobil, je očitno odločeno vnaprej. Razpis vsebuje številne pogoje, ki izključujejo konkurenco in so pisani na kožo ZRMK, opozarjajo številni sogovorniki. Mitja Lenassi z Inženirske zbornice Slovenije recimo pravi, da na razpisu ne morejo kandidirati iz povsem bizarnega razloga – ker je bila zbornica ustanovljena po zakonu o graditvi objektov. Razpisni pogoji namreč določajo, da lahko mrežo svetovalcev vodi zgolj tista organizacija, ki je bila ustanovljena po zakonu o gospodarskih družbah, o ustanovah ali o zavodih.

Brez enega samega dneva za primopredajo

Lokalnih energetskih agencij zaradi tega sicer iz tekme na Eko skladu, ki ga od julija kot vršilec dolžnosti vodi Hinko Šolinc z ministrstva za infrastrukturo, ne morejo izločiti. Imajo pa agencije po besedah Gorazda Marinčka iz Slovenskega E-foruma težave z zahtevanimi finančnimi garancijami. Čeprav mora storitve energetskih svetovalcev vnaprej financirati organizator mreže, Eko sklad pa stroške poravna šele po tem, ko jih prizna, razpis od prijaviteljev kljub temu zahteva še dodatne bančne garancije. »Nadaljnji dokaz, da je naročilo prilagojeno zdajšnjemu izvajalcu, je zapovedano določilo, da je treba začeti z izvajanjem storitev takoj na dan podpisa pogodbe, kar ne omogoča primopredaje dokumentacije v javni lasti med dozdajšnjim in morebitnim novim izvajalcem projekta. Za vsak dan zamude so predvidene drastične kazni v višini 14.000 evrov na dan, normalen čas za primopredajo pa bi bil 30 dni,« opozarja Marinček. Hkrati dodaja, da ima ZRMK neupravičeno prednost pred konkurenco tudi zato, ker dozdajšnja poročila o izvajanju storitev mreže Ensvet, ki jih je seveda izdeloval inštitut, niso javno dostopna. Zato ostali kandidati recimo ne vedo, katere prakse so doslej delovale bolje in katere slabše.

Šef sklada potrebuje manj izkušenj kot izvajalec projekta

Seznam diskriminacijskih razpisnih pogojev s tem še zdaleč ni izčrpan. Nekdanji energetski svetovalec v mreži Ensvet Matjaž Valenčič, ki se želi na razpis prijaviti skupaj z lokalnimi energetskimi agencijami, recimo izpostavlja zahtevo po referenčnih projektih na temo učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki jih je prijavitelj v preteklosti že izvajal – med občani. Enaki projekti, če so bili namenjeni šolam, vrtcem, občinam, podjetjem… očitno niso referenčni. Za izločitev vseh manjših podjetij iz konkurenčnega boja bi po Valenčičevih besedah morala poskrbeti razpisna zahteva po vsaj dveh administrativnih delavcih z najmanj petletnimi izkušnjami. »Sodobno elastično podjetje nima računovodkinje, ampak najema zunanji računovodski servis, tajnice pa ne potrebuje, ker direktor elektronsko pošto pregleduje sam,« nenavadno zahtevo v razpisu komentira Valenčič. In dodaja, da je tudi sicer bolj utemeljena zahteva po vsaj eni osebi z več kot desetletnimi vodstvenimi izkušnjami ter izkušnjami s področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije malce vprašljiva. Za direktorja Eko sklada, ki ga po julijski razrešitvi Milenka Ziherla tudi ravno zdaj iščejo nadzorniki sklada, zadostuje osem let delovnih izkušenj, od tega »zgolj« pet let na vodilnih delovnih mestih.

Toda vrh ledene gore in odločilni razpisni pogoj v prid inštitutu ZRMK predstavljajo dogovori o sodelovanju, ki jih mora vsak prijavitelj podpisati z najmanj 60 energetskimi svetovalci in priložiti h kandidaturi. Gre za ljudi, ki imajo po razpisnih zahtevah Eko sklada opravljen posebni izpit za svetovalca v mreži Ensvet, hkrati pa opravljeno vsaj usposabljanje za energetskega izkazničarja (lahko pa tudi opravljen izpit in pridobljeno licenco izkazničarja). Njihov seznam je bil sprva dostopen zgolj ZRMK in so ga na Eko skladu objavili šele dva tedna po odprtju razpisa na opozorilo zainteresiranih ponudnikov, še zdaj pa po Valenčičevih besedah ni popoln. Med kontaktnimi podatki svetovalcev so navedeni le njihovi elektronski naslovi, a še to ne pri vseh svetovalcih in ne vsi delujoči.

Le trije morajo reči ne?

Na seznamu je zgolj 87 svetovalcev. In niti ti ne izpolnjujejo vsi zahtevanih pogojev Eko sklada. »Trenutno ima z ZRMK pogodbo 53 svetovalcev, štirje ne delamo, 30 pa je pripravnikov. Če je svetovalcev samo 57, je nemogoče dobiti 60 podpisov. Zato na Eko skladu mednje štejejo tudi pripravnike. Toda pravilnik je povsem jasen. Pripravnik postane svetovalec šele, ko konča pripravniško dobo,« poudarja Valenčič.

To pa še ni vse. »Izpit za energetskega svetovalca ima 87 oseb, izpit za neodvisnega strokovnjaka za izdelovanje energetskih izkaznic pa okoli 32 svetovalcev in 30 pripravnikov, torej skupaj 62 oseb. Samo trem od njih je treba reči, naj ne dajo podpisa konkurenčnemu ponudniku in ta ne bo dobil 60 glasov. Vsaj trije energetski svetovalci pa so v službi na ZRMK,« opozarja Valenčič.

»Seveda, saj jih imajo vsi razen enega,« tudi Simon Kavka Jensterle iz podjetja Cenilna družba, ki bo tudi kandidiralo za vodenje mreže Ensvet, odgovarja na vprašanje, ali se tudi oni soočajo s težavami pri pridobivanju soglasij energetskih svetovalcev. Na odzive Eko sklada in ministrstva za infrastrukturo še čakamo, vodja Ensveta na ZRMK Miha Praznik pa se je vsebinskega komentarja vzdržal.

Preberi tudi: Četrtina okoljskih subvencij gre za fosilna goriva

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike

Fotoreportaža–EKOPATRULJA AAG NA SAVI DOLINKI

Te dni člani AAG izvajajo EKO-PATRULJO, kvalitete vode na SAVI DOLINKI.

S pomočjo TRIKALNALNEGA MULTIMETRA PODJETJA WTW, izvajamo meritve parametrov kvalitete vode na reki. Merimo naslednje parametre:
– pH,
– raztopljeni kisik,
– prevodnost

Istočasno vzamemo vzorce vode, na katerih izvajamo hitre teste BPK5, KPK, nitratov in nitritov. Na najbolj onesnaženih področjih pa izvedemo tudi meritve na težke kovine. Meritve izvajamo z kompaktnim fotometrom – PF12

Eko patrulja - Voda - Zelenci

Zelenci 1

Eko patrulja - Voda - Zelenci1

Zelenci 2

Eko patrulja - Voda -Pišnica

Reka Sava Dolinka 1

Eko patrulja - Voda - Sava

Reka Sava Dolinka 2

Eko patrulja - Voda - Sava1

Reka Sava Dolinka 3

Eko patrulja - Voda - Sava2

Reka Sava Dolinka 4

Eko patrulja - Voda - Sava3

Reka Sava Dolinka 5

Merilne inštrumente s katerimi izvajamo meritve si lahko ogledate na spletni povezavi:

https://imisije.wordpress.com/aag-izvaja-meritve-kvalitete-vode/

Rezultate bomo objavili, po končanih meritvah vode na Savi Dolinki in na Savi Bohinjki, do združitve obeh rek.

NAMENITE 0,5% DOHODNINE, NAMESTO DRŽAVI, ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

AAG je okoljska NVO in deluje v JAVNEM INTERESU brez državnih subvencij – Podprite naše delo

Predogled slike