VPRAŠLJIVA DIMNIKARSKA ZAKONODAJA!

Že 12 let se borimo za spremembo dimnikarske zakonodaje.

Prek DZ, odbora za okolje in prostor, nam je leta 2013 uspelo razveljaviti z zakonom (Ur. l. RS 92/2013) od 8. novembra 2013 obvezno dimnikarsko službo in zakon (Ur. l. RS 129/04), ki se uporablja še do 31. decembra 2015.

Iz tega sledi:

zahteva po spremembi dimnikarske zakonodaje.

Sedanja dimnikarska zakonodaja je protiustavna, ker tepta vse osnovne človekove pravice in je neživljenjska, zato zahtevamo in predlagamo:

A. Razveljavitev

1. Razveljavitev čl. 148 zakona ZVO-1, št. 41/04.

2. Razveljavi se koncesijska uredba.

3. Razveljavi se vse koncesijske pogodbe – takoj.

4. Razveljavi se vse uredbe, cenike, navodila, ki se nanašajo na dimnikarsko zakonodajo.

5. Na MOP (ministrstvo za kmetijstvo in okolje – MKO) se ukine oddelek za dimnikarsko dejavnost (direktorat za javne službe varstva okolja in investicije v okolje) v celoti, ker ta ni potreben, in se prihrani cca 10 delovnih mest (prihranek minimalno cca 50.000 evrov na mesec), ne računajoč škodo, ki jo ti birokrati povzročijo.

6. Državljani Slovenije ne sprejemamo nobene diktature in hočemo oziroma zahtevamo svobodno upravljanje svojega premoženja, kjer bomo izvajali potrebna dela sami oziroma si bomo naročali potrebne izvajalce sami, ko jih bomo potrebovali. Ne pristajamo na izjavo nekega birokrata: »Taka ureditev je potrebna, ker Slovenci nismo dovolj ozaveščeni in odgovorni ter sposobni, da bi sami skrbeli za vzdrževanje svojih naprav.« To je nesramno, grobo ponižanje in žalitev in pomeni, da nas ima za bebce.

Več obrazložitve v nadaljevanju.

B. Nova organiziranost

Za čim boljšo požarno varnost (popolne ni) so najprej edini odgovorni lastniki objektov, ki imajo tudi interes, da je vse v redu, in bodo vedno tudi storili vse, kar je treba. Zato je treba ob razveljavitvi sedanje zakonodaje storiti:

1. Dimnikarsko dejavnost se prenese v gospodarstvo (kamor tudi spada), in to na ministrstvo za gospodarstvo. To pa dejavnost prenese na občine kot obrtniško-servisno dejavnost (kot vsi ostali obrtniki), kjer bodo delali za potrebe državljanov, ko jih bodo ti potrebovali.

2. Občine imajo edino obveznost, da poskrbijo za zadostne kapacitete izvajalcev dimnikarstva, in to strokovno in tehnično usposobljenih (treba je preveriti), ki bodo izvajali čiščenje dimnikov. Za čiščenje peči pa morajo imeti licenco oziroma vsaj 10 let aktivnega dela na tem področju s potrdilom o usposobljenosti.

3. Za nadzor pravilne uporabe kurilnih naprav se dodatno zadolžijo inšpekcije za okolje in požarno varnost (te so si sedaj prisvojili »dimnikarji« in oni diktirajo inšpektorjem). Inšpektorji morajo imeti možnost, da lahko ukrepajo v primeru nevarnosti. Za malomarno ravnanje lastnika nepremičnine se v zakonu predvidi potrebne ukrepe kaznovanja (tudi zavarovalnice).

4. Za pravilno delovanje kurilnih naprav (olje, plin) so strokovno merodajni pooblaščeni in odgovorni monterji oziroma serviserji, ki so strokovno in tehnično usposobljeni. Te lahko tudi država zadolži za vodenje evidence kurilnih naprav (če je to smiselno), kjer jih vladini organi lahko dobijo. Ti so dolžni pogledati tudi dimnik, kar pokažejo tudi meritve. Če ni kaj v redu, morajo opozoriti lastnika, če pomanjkljivosti ne morejo popraviti, saj mora naprava delovati pravilno in ekonomsko in to lahko zagotovi strokovnjak, kar želi tudi vsak lastnik. Svojo veliko odgovornost imajo monterji oziroma serviserji, ker tu ne gre samo za tisto, kar pride iz dimnika, ampak tudi za vse druge dele naprave (električni in strojni), ki so tudi zelo važni (za sedanje dimnikarje pač ne). Do sprejetja sedanje zakonodaje je bilo to sodelovanje dobro, kar so pa novodobni »dimnikarji« porušili, ker hočejo biti glavni.

5. Čiščenje dimnikov in kurilnih naprav. To lahko izvaja vsak sam, ki je delovno sposoben, in to bolje kot nekvalificirani »dimnikar«. Še posebej je to možno na pečeh, o katerih ga monter pouči in dobi od dobavitelja vsa potrebna nujna orodja. Za čiščenje dimnika pa je v trgovinah dovolj orodij za čiščenje od strehe navzdol. Tisti pa, ki tega ne znajo ali ne zmorejo, si naročijo dimnikarja oziroma lahko sklenejo pogodbo za določena dela. To ni nobena novost, saj smo Slovenci ta dela opravljali sami, dokler ni leta 2004 prišla ta nova koruptivno-diktatorska zakonodaja. Pa še danes, potem ko smo plačali »dimnikarja«, moramo v večini primerov čiščenje opraviti sami, če želimo, da je čisto.

C. Zaključek

Tu so navedeni strokovni in življenjski predlogi za ureditev velikega problema dimnikarske dejavnosti, zaradi katerega trpijo vsi Slovenci.

Tako odpade oziroma se spremeni:

1. Kar je najbolj pomembno, narod bo zadovoljen, ker ne bo večnega strahu pred obiskom dimnikarja, pa ne samo, koliko denarja bo odnesel, ampak kaj bo pokvaril in hišo »posvinjal«.

2. Odpadli bodo »turistični obiski dimnikarjev«, ki pa so dragi, in bomo državljani ta denar porabili za kurjavo in mleko, za kar so sedaj mnogi prikrajšani zaradi nepotrebnih izdatkov.

3. Odpadli bodo tožbe na sodiščih in pošiljanje v zapor.

4. Dimnikarsko obrt bodo lahko zopet opravljali obrtniki, ki so jim to preprečili monopolisti.

5. Onemogočena bo korupcija, ki se je na tem področju močno razrasla.

Najvažnejše pa je, da bo narod zadovoljen, in na osnovi tega je treba napisati primeren zakon.

Glede na argumente, navedene v »zahtevi«, je od 22. julija 2013 vsak funkcionar, ki je proti tej ureditvi dimnikarske dejavnosti, sovražnik naroda in ne more opravljati kakršne koli funkcije odločanja.

Slovenci nočemo več biti sužnji dimnikarskih monopolistov.

CZPNN Lesce, VCP »Dimnik«, DCI – »Malečnik« Tone Kristan, Kranj

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s