DAN ZDRAVJA: AAG v Kopru opravila EKO PATRULJO

Za “DAN ZDRAVJA” je AAG izvedla 16.05.2015 meritve zraka in vode. Analize bomo objavili naslednji teden.

My beautiful picture

Del ekipe AAG, ki upravlja EKO PATRULJE

My beautiful picture

Merilna sonda za meritve kakovosti vode

My beautiful picture

Meritve kakovosti zraka in pitne vode

Advertisements

Slovenski energent, slovenski izdelek in slovenska delovna mesta -2 del

Wood_pellet_recycle_symbol

Avtor: Miha Vake, univ. dipl. med. kom.

Olje in plin iz uvoza sta riziko V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo ogrevalni sistemi na fosilna goriva, ki so žal odvisni od nihanja cen na svetovnih borzah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene energentov kot so olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča.  Plin v primerjavi z oljem onesnažuje manj, a ni naš.

Cena električne energije je dolgoročno neznanka V porastu so sanacije stavb s pomočjo toplotnih črpalk. Takšna vrsta ogrevanja spada trenutno med vrsto alternativnih vrst ogrevanja in je odlična izbira glede na udobno rokovanje in enostavnost uporabe ob predpostavki, da bo cena elektrike dolgoročno nizka. Toplotna črpalka za obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje porabi tudi do 7.000 KwH energije letno. A problem je, da velik del električne energije pridobimo iz fosilnih goriv (TEŠ 6) ali pa ga uvozimo iz tujine in transportiramo po dotrajani električni infrastrukturi. Dolgoročnost takšne naložbe je torej odvisna tudi od tega, koliko bremena za obnovo elektro omrežja se bo prevalilo na uporabnike.

Les je slovenski nacionalni interes Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne energetske vire. Kotli na biomaso Valher uporabljajo kot energent pelete ali polena. Možno pa bi bilo seveda tudi kurjenje oljčnih koščic, lupine sončničnih semen, papir ali koruzne storže. Varjeni kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot klasični kotli na drva. Dosegajo pa tudi izkoristke okoli 93% in so v primerjavi z konkurenco iz tujine ugodnejši  ter zagotavljajo slovenska delovna mesta. polrn

Kako izbrati pravi kotel na biomaso Pri odločitvi o opremi kurilnice je potrebno upoštevati več dejavnikov. Potrebujete pravega mojstra, ki vam bo pregledno, neodvisno in kakovostno zmontiral naročeno opremo. Potrebujete pravi kotel, ki je primerna za vašo situacijo in potrebujete zanesljivega partnerja. V prodajnem programu proizvajalcev kotlov je več različnih modelov, ki izpolnjujejo možnost pridobitve Eko sklada. Vi kot stranka, pa si lahko izberete rešitev na drva, pelete ali kombinirano rešitev, ki bo kurila tako drva kot pelete.  Bolj ekološko osveščene stranke, pa si bodo kotlovnico uredile še z zalogovnikom tople vode, ki bo odvečno toploto iz peči namesto v dimnik poslalo v zalogovnik, ki bo vodo kasneje razporedil po ogrevalnem sistemu hiše. Še bolj tehnološko ozaveščeni uporabniki pa bodo posegli po uplinjevalnem kotlu, ki lesa ne kuri ampak uplini. Taki kotli po meritvah plinske slike dosežejo tudi do 5* manj izpusta monoksida v ozračje kot klasični kotli. Vidimo torej, da je izbira med kotli velika in da si med seboj vsi niso enaki. Osebno priporočam, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom in si pogledate tabelo proizvajalcev, ki jih je certificiral Slovenski Eko sklad in tako dobite možnost subvencije investicije v višini 25% nakupa.

ekossss

VPRAŠLJIVA DIMNIKARSKA ZAKONODAJA!

Že 12 let se borimo za spremembo dimnikarske zakonodaje.

Prek DZ, odbora za okolje in prostor, nam je leta 2013 uspelo razveljaviti z zakonom (Ur. l. RS 92/2013) od 8. novembra 2013 obvezno dimnikarsko službo in zakon (Ur. l. RS 129/04), ki se uporablja še do 31. decembra 2015.

Iz tega sledi:

zahteva po spremembi dimnikarske zakonodaje.

Sedanja dimnikarska zakonodaja je protiustavna, ker tepta vse osnovne človekove pravice in je neživljenjska, zato zahtevamo in predlagamo:

A. Razveljavitev

1. Razveljavitev čl. 148 zakona ZVO-1, št. 41/04.

2. Razveljavi se koncesijska uredba.

3. Razveljavi se vse koncesijske pogodbe – takoj.

4. Razveljavi se vse uredbe, cenike, navodila, ki se nanašajo na dimnikarsko zakonodajo.

5. Na MOP (ministrstvo za kmetijstvo in okolje – MKO) se ukine oddelek za dimnikarsko dejavnost (direktorat za javne službe varstva okolja in investicije v okolje) v celoti, ker ta ni potreben, in se prihrani cca 10 delovnih mest (prihranek minimalno cca 50.000 evrov na mesec), ne računajoč škodo, ki jo ti birokrati povzročijo.

6. Državljani Slovenije ne sprejemamo nobene diktature in hočemo oziroma zahtevamo svobodno upravljanje svojega premoženja, kjer bomo izvajali potrebna dela sami oziroma si bomo naročali potrebne izvajalce sami, ko jih bomo potrebovali. Ne pristajamo na izjavo nekega birokrata: »Taka ureditev je potrebna, ker Slovenci nismo dovolj ozaveščeni in odgovorni ter sposobni, da bi sami skrbeli za vzdrževanje svojih naprav.« To je nesramno, grobo ponižanje in žalitev in pomeni, da nas ima za bebce.

Več obrazložitve v nadaljevanju.

B. Nova organiziranost

Za čim boljšo požarno varnost (popolne ni) so najprej edini odgovorni lastniki objektov, ki imajo tudi interes, da je vse v redu, in bodo vedno tudi storili vse, kar je treba. Zato je treba ob razveljavitvi sedanje zakonodaje storiti:

1. Dimnikarsko dejavnost se prenese v gospodarstvo (kamor tudi spada), in to na ministrstvo za gospodarstvo. To pa dejavnost prenese na občine kot obrtniško-servisno dejavnost (kot vsi ostali obrtniki), kjer bodo delali za potrebe državljanov, ko jih bodo ti potrebovali.

2. Občine imajo edino obveznost, da poskrbijo za zadostne kapacitete izvajalcev dimnikarstva, in to strokovno in tehnično usposobljenih (treba je preveriti), ki bodo izvajali čiščenje dimnikov. Za čiščenje peči pa morajo imeti licenco oziroma vsaj 10 let aktivnega dela na tem področju s potrdilom o usposobljenosti.

3. Za nadzor pravilne uporabe kurilnih naprav se dodatno zadolžijo inšpekcije za okolje in požarno varnost (te so si sedaj prisvojili »dimnikarji« in oni diktirajo inšpektorjem). Inšpektorji morajo imeti možnost, da lahko ukrepajo v primeru nevarnosti. Za malomarno ravnanje lastnika nepremičnine se v zakonu predvidi potrebne ukrepe kaznovanja (tudi zavarovalnice).

4. Za pravilno delovanje kurilnih naprav (olje, plin) so strokovno merodajni pooblaščeni in odgovorni monterji oziroma serviserji, ki so strokovno in tehnično usposobljeni. Te lahko tudi država zadolži za vodenje evidence kurilnih naprav (če je to smiselno), kjer jih vladini organi lahko dobijo. Ti so dolžni pogledati tudi dimnik, kar pokažejo tudi meritve. Če ni kaj v redu, morajo opozoriti lastnika, če pomanjkljivosti ne morejo popraviti, saj mora naprava delovati pravilno in ekonomsko in to lahko zagotovi strokovnjak, kar želi tudi vsak lastnik. Svojo veliko odgovornost imajo monterji oziroma serviserji, ker tu ne gre samo za tisto, kar pride iz dimnika, ampak tudi za vse druge dele naprave (električni in strojni), ki so tudi zelo važni (za sedanje dimnikarje pač ne). Do sprejetja sedanje zakonodaje je bilo to sodelovanje dobro, kar so pa novodobni »dimnikarji« porušili, ker hočejo biti glavni.

5. Čiščenje dimnikov in kurilnih naprav. To lahko izvaja vsak sam, ki je delovno sposoben, in to bolje kot nekvalificirani »dimnikar«. Še posebej je to možno na pečeh, o katerih ga monter pouči in dobi od dobavitelja vsa potrebna nujna orodja. Za čiščenje dimnika pa je v trgovinah dovolj orodij za čiščenje od strehe navzdol. Tisti pa, ki tega ne znajo ali ne zmorejo, si naročijo dimnikarja oziroma lahko sklenejo pogodbo za določena dela. To ni nobena novost, saj smo Slovenci ta dela opravljali sami, dokler ni leta 2004 prišla ta nova koruptivno-diktatorska zakonodaja. Pa še danes, potem ko smo plačali »dimnikarja«, moramo v večini primerov čiščenje opraviti sami, če želimo, da je čisto.

C. Zaključek

Tu so navedeni strokovni in življenjski predlogi za ureditev velikega problema dimnikarske dejavnosti, zaradi katerega trpijo vsi Slovenci.

Tako odpade oziroma se spremeni:

1. Kar je najbolj pomembno, narod bo zadovoljen, ker ne bo večnega strahu pred obiskom dimnikarja, pa ne samo, koliko denarja bo odnesel, ampak kaj bo pokvaril in hišo »posvinjal«.

2. Odpadli bodo »turistični obiski dimnikarjev«, ki pa so dragi, in bomo državljani ta denar porabili za kurjavo in mleko, za kar so sedaj mnogi prikrajšani zaradi nepotrebnih izdatkov.

3. Odpadli bodo tožbe na sodiščih in pošiljanje v zapor.

4. Dimnikarsko obrt bodo lahko zopet opravljali obrtniki, ki so jim to preprečili monopolisti.

5. Onemogočena bo korupcija, ki se je na tem področju močno razrasla.

Najvažnejše pa je, da bo narod zadovoljen, in na osnovi tega je treba napisati primeren zakon.

Glede na argumente, navedene v »zahtevi«, je od 22. julija 2013 vsak funkcionar, ki je proti tej ureditvi dimnikarske dejavnosti, sovražnik naroda in ne more opravljati kakršne koli funkcije odločanja.

Slovenci nočemo več biti sužnji dimnikarskih monopolistov.

CZPNN Lesce, VCP »Dimnik«, DCI – »Malečnik« Tone Kristan, Kranj

Slovenski energent, slovenski izdelek in slovenska delovna mesta


MIHA VAKE -2676

Avtor: Miha Vake

Olje in plin iz uvoza sta riziko

V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo ogrevalni sistemi na fosilna goriva, ki so žal odvisni od nihanja cen na svetovnih borzah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene energentov kot so olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča.  Plin v primerjavi z oljem onesnažuje manj, a ni naš.

Cena električne energije je dolgoročno neznanka

V porastu so sanacije stavb s pomočjo toplotnih črpalk. Takšna vrsta ogrevanja spada trenutno med vrsto alternativnih vrst ogrevanja in je odlična izbira glede na udobno rokovanje in enostavnost uporabe ob predpostavki, da bo cena elektrike dolgoročno nizka. Toplotna črpalka za obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje porabi tudi do 7.000 KwH energije letno. A problem je, da velik del električne energije pridobimo iz fosilnih goriv (TEŠ 6) ali pa ga uvozimo iz tujine in transportiramo po dotrajani električni infrastrukturi. Dolgoročnost takšne naložbe je torej odvisna tudi od tega, koliko bremena za obnovo elektro omrežja se bo prevalilo na uporabnike.

wood

Les – slovenski nacionalni interes

Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne energetske vire. Kotli na biomaso Valher uporabljajo kot energent pelete ali polena. Možno pa bi bilo seveda tudi kurjenje oljčnih koščic, lupine sončničnih semen, papir ali koruzne storže. Varjeni kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot klasični kotli na drva. Dosegajo pa tudi izkoristke okoli 93% in so v primerjavi z konkurenco iz tujine ugodnejši  ter zagotavljajo slovenska delovna mesta.

Kako izbrati pravi kotel na biomaso

Pri odločitvi o opremi kurilnice je potrebno upoštevati več dejavnikov. Potrebujete pravega mojstra, ki vam bo pregledno, neodvisno in kakovostno zmontiral naročeno opremo. Potrebujete pravi kotel, ki je primerna za vašo situacijo in potrebujete zanesljivega partnerja. V prodajnem programu proizvajalcev kotlov je več različnih modelov, ki izpolnjujejo možnost pridobitve Eko sklada. Vi kot stranka, pa si lahko izberete rešitev na drva, pelete ali kombinirano rešitev, ki bo kurila tako drva kot pelete.