Kaj se gre Eko sklad – ima denar, a otežuje razpise

avtor

Najprej zamuda z objavo razpisov, nato še novi pogoji za prijavo
1.1431974910.png.o.240px.png

Ob vseh vladnih napovedih zmanjšanja birokratskih ovir se pojavljajo vedno nove. Konec aprila je Eko sklad med drugimi odprl razpisa za subvencije pri toplotni izolaciji fasade ali strehe na večstanovanjskih stavbah. A, kot opozarjajo upravniki večstanovanjskih stavb, so v razpisu novi pogoji za prijavo, ki otežujejo pripravo dokumentacije in s tem zamikajo začetek del.

Eko sklad je letos razpis za nepovratna sredstva za obnovo fasade ali strehe, na voljo je osem milijonov evrov, objavil s skoraj dvema mesecema zamude. Ko je bil razpis končno zunaj, pa se je izkazalo, da bo prijava na razpis bolj zapletena kot leta prej in tudi del še ne bo mogoče prav kmalu začeti, pojasnjujejo upravniki večstanovanjskih stavb, ki za lastnike stanovanj urejajo vso dokumentacijo za obnovo fasade in pridobitev pomoči Eko sklada. »Ves čas je govor, kako da bo država zmanjšala birokratske ovire, s takšnimi stvarmi jih le še povečuje,« opozarja Franc Props, direktor družbe SPL, ki se ukvarja z upravljanjem stavb.

Zbrana soglasja ne veljajo, če niso na pravem obrazcu

Prva novost, ki so jo pri razpisu uvedli na Eko skladu, je zahteva, da upravniki oddajo soglasja etažnih lastnikov na predpisanem obrazcu. Do zdaj je kot pooblastilo upravniku za vodenje postopkov za obnove fasade zadoščal sklep zbora lastnikov. »Ta administrativni postopek bo dela na območju celotne države pomaknil v prihodnje mesece, saj je lastništvo večstanovanjskih stavb v Sloveniji razdrobljeno in zato pridobivanje podpisov težavno in dolgotrajno,« poudarja Props.

Upravnik, ki ne želi biti imenovan, pa pravi, da sicer že imajo zbrana soglasja 75 odstotkov lastniških deležev, a morajo zdaj vnovič od vseh lastnikov zbrati podpise na predpisanem obrazcu.

Če bi vedeli dovolj nekaj mesecev prej, ne bi bilo težav

Upravniki so sicer po zakonu pooblaščeni za redno upravljanje stavb. Če je fasada amortizirana (o tem v nadaljevanju), potrebujejo 50 odstotkov soglasij, ker gre za redna vzdrževalna dela, sicer pa 75 odstotkov. A, kot opozarjajo upravniki, z vsem skupaj ne bi bilo težav, če bi Eko sklad nove zahteve sporočil pravočasno, denimo v začetku leta, ko so začeli pripravljati dokumentacijo. Na Eko skladu, ki ga vodiMilenko Ziherl, pravijo, da želijo z obrazcem olajšati delo upravnikom.

Preglavice z dokazovanjem starosti stavb

Posebno poglavje je dokazovanje, da je fasadi potekla doba trajanja. Za obnovo amortizirane fasade upravniki potrebujejo 50-odstotni delež soglasij, sicer 75 odstotkov. A dokazovanje, katera dela so bila opravljena na denimo 40 let stari stavbi, je težko, če že ne nemogoče, pravijo upravniki. »Projekta izvedenih del, s katerim se dokazuje sestavo fasade, za stavbe, stare denimo 40 let, skoraj ni mogoče dobiti. Iskati bo treba po arhivih upravnih enot, a ni nujno, da bomo našli vse papirje,« poudarja Props. »Ne vidimo smisla v tem dokazovanju. Lastniki, ki so denimo pred desetimi leti plačali obnovo fasade, vsekakor ne bi privolili v vnovično obnovo, to so previsoki stroški.«

Lastniki krijejo okoli 80 odstotkov obnove

Obnova fasade s toplotno izolacijo bloka s 30 stanovanji stane z vsemi izvedenimi deli okoli 125 tisoč evrov. Po izkušnjah upravnikov s sredstvi Eko sklada pokrijejo od 17 do 20 odstotkov celotne naložbe. Torej lastniki sami plačajo okoli sto tisoč evrov, kar je več kot tri tisočake na posameznega lastnika. Nekaj gre iz zbranih sredstev v rezervnem skladu, za ostanek se iščejo rešitve navadno v obliki posojila.

Vložiti eno vlogo ali dve?

Posebno poglavje pri pridobivanju nepovratnih sredstev so sredstva za občine, ki so zajete v sklad za podnebne spremembe. Te občine so Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. Investitorjem v teh občinah pripadajo dodatna sredstva za obnovo. Kdaj bodo razpisana ta sredstva, na Eko skladu ne povedo, pred nedavnim so dejali, da junija. Lani je bil ta del razpisan v enotnem razpisu. Kaj naj torej naredijo lastniki stanovanj na teh območjih, da bodo lahko črpali dodatna sredstva. Na Eko skladu pojasnjujejo, da morajo počakati na ta razpis, če se prijavijo na že objavljenega, do dodatnih sredstev ne bodo upravičeni. Ne gre, da bi zdaj vložili prvo vlogo in začeli dela, nato pa še drugo vlogo za dodatna sredstva.

Kljub vsem pripombam upravnikov na Eko skladu pravijo, da sprememb ne načrtujejo. Do vključno petka so sicer prejeli 2.400 vlog, niso pa izdali nobene odločbe o odobritvi sredstev.

Zakaj so zamude težava

Za toplotno izolacijo fasade, ki obsega okoli tisoč kvadratnih metrov površine, potrebujejo gradbeniki okoli 60 za delo primernih dni. To denimo niso deževni ali pa zelo vroči dnevi. Kot pravijo gradbinci, je najboljši čas za tovrstna dela od aprila do septembra. Lani, ko je bil razpis Eko sklada zunaj marca, so dela lahko začeli aprila, letos bodo začenjali junija, torej so dva meseca že izgubili. Dela za gradbena podjetja je malo, manjša živijo od obnovitvenih del. In kdor namerava obnavljati fasado, čaka na razpis Eko sklada.

Razpis za subvencije za toplotno izolacijo fasade ali strehe

Na voljo je 8 milijonov evrov.

Nepovratna finančna spodbuda lahko znaša do 25 odstotkov priznanih stroškov naložbe oziroma:

– največ 12 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije fasade za največ 150 kvadratnih metrov na stanovanje v večstanovanjski stavbi,

– največ 10 evrov na kvadratni meter toplotne izolacije strehe ali stropa.

Slovenski energent, slovenski izdelek in slovenska delovna mesta -2 del

Wood_pellet_recycle_symbol

Avtor: Miha Vake, univ. dipl. med. kom.

Olje in plin iz uvoza sta riziko V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo ogrevalni sistemi na fosilna goriva, ki so žal odvisni od nihanja cen na svetovnih borzah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene energentov kot so olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča.  Plin v primerjavi z oljem onesnažuje manj, a ni naš.

Cena električne energije je dolgoročno neznanka V porastu so sanacije stavb s pomočjo toplotnih črpalk. Takšna vrsta ogrevanja spada trenutno med vrsto alternativnih vrst ogrevanja in je odlična izbira glede na udobno rokovanje in enostavnost uporabe ob predpostavki, da bo cena elektrike dolgoročno nizka. Toplotna črpalka za obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje porabi tudi do 7.000 KwH energije letno. A problem je, da velik del električne energije pridobimo iz fosilnih goriv (TEŠ 6) ali pa ga uvozimo iz tujine in transportiramo po dotrajani električni infrastrukturi. Dolgoročnost takšne naložbe je torej odvisna tudi od tega, koliko bremena za obnovo elektro omrežja se bo prevalilo na uporabnike.

Les je slovenski nacionalni interes Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne energetske vire. Kotli na biomaso Valher uporabljajo kot energent pelete ali polena. Možno pa bi bilo seveda tudi kurjenje oljčnih koščic, lupine sončničnih semen, papir ali koruzne storže. Varjeni kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot klasični kotli na drva. Dosegajo pa tudi izkoristke okoli 93% in so v primerjavi z konkurenco iz tujine ugodnejši  ter zagotavljajo slovenska delovna mesta. polrn

Kako izbrati pravi kotel na biomaso Pri odločitvi o opremi kurilnice je potrebno upoštevati več dejavnikov. Potrebujete pravega mojstra, ki vam bo pregledno, neodvisno in kakovostno zmontiral naročeno opremo. Potrebujete pravi kotel, ki je primerna za vašo situacijo in potrebujete zanesljivega partnerja. V prodajnem programu proizvajalcev kotlov je več različnih modelov, ki izpolnjujejo možnost pridobitve Eko sklada. Vi kot stranka, pa si lahko izberete rešitev na drva, pelete ali kombinirano rešitev, ki bo kurila tako drva kot pelete.  Bolj ekološko osveščene stranke, pa si bodo kotlovnico uredile še z zalogovnikom tople vode, ki bo odvečno toploto iz peči namesto v dimnik poslalo v zalogovnik, ki bo vodo kasneje razporedil po ogrevalnem sistemu hiše. Še bolj tehnološko ozaveščeni uporabniki pa bodo posegli po uplinjevalnem kotlu, ki lesa ne kuri ampak uplini. Taki kotli po meritvah plinske slike dosežejo tudi do 5* manj izpusta monoksida v ozračje kot klasični kotli. Vidimo torej, da je izbira med kotli velika in da si med seboj vsi niso enaki. Osebno priporočam, da se pred nakupom posvetujete s strokovnjakom in si pogledate tabelo proizvajalcev, ki jih je certificiral Slovenski Eko sklad in tako dobite možnost subvencije investicije v višini 25% nakupa.

ekossss

VPRAŠLJIVA DIMNIKARSKA ZAKONODAJA!

Že 12 let se borimo za spremembo dimnikarske zakonodaje.

Prek DZ, odbora za okolje in prostor, nam je leta 2013 uspelo razveljaviti z zakonom (Ur. l. RS 92/2013) od 8. novembra 2013 obvezno dimnikarsko službo in zakon (Ur. l. RS 129/04), ki se uporablja še do 31. decembra 2015.

Iz tega sledi:

zahteva po spremembi dimnikarske zakonodaje.

Sedanja dimnikarska zakonodaja je protiustavna, ker tepta vse osnovne človekove pravice in je neživljenjska, zato zahtevamo in predlagamo:

A. Razveljavitev

1. Razveljavitev čl. 148 zakona ZVO-1, št. 41/04.

2. Razveljavi se koncesijska uredba.

3. Razveljavi se vse koncesijske pogodbe – takoj.

4. Razveljavi se vse uredbe, cenike, navodila, ki se nanašajo na dimnikarsko zakonodajo.

5. Na MOP (ministrstvo za kmetijstvo in okolje – MKO) se ukine oddelek za dimnikarsko dejavnost (direktorat za javne službe varstva okolja in investicije v okolje) v celoti, ker ta ni potreben, in se prihrani cca 10 delovnih mest (prihranek minimalno cca 50.000 evrov na mesec), ne računajoč škodo, ki jo ti birokrati povzročijo.

6. Državljani Slovenije ne sprejemamo nobene diktature in hočemo oziroma zahtevamo svobodno upravljanje svojega premoženja, kjer bomo izvajali potrebna dela sami oziroma si bomo naročali potrebne izvajalce sami, ko jih bomo potrebovali. Ne pristajamo na izjavo nekega birokrata: »Taka ureditev je potrebna, ker Slovenci nismo dovolj ozaveščeni in odgovorni ter sposobni, da bi sami skrbeli za vzdrževanje svojih naprav.« To je nesramno, grobo ponižanje in žalitev in pomeni, da nas ima za bebce.

Več obrazložitve v nadaljevanju.

B. Nova organiziranost

Za čim boljšo požarno varnost (popolne ni) so najprej edini odgovorni lastniki objektov, ki imajo tudi interes, da je vse v redu, in bodo vedno tudi storili vse, kar je treba. Zato je treba ob razveljavitvi sedanje zakonodaje storiti:

1. Dimnikarsko dejavnost se prenese v gospodarstvo (kamor tudi spada), in to na ministrstvo za gospodarstvo. To pa dejavnost prenese na občine kot obrtniško-servisno dejavnost (kot vsi ostali obrtniki), kjer bodo delali za potrebe državljanov, ko jih bodo ti potrebovali.

2. Občine imajo edino obveznost, da poskrbijo za zadostne kapacitete izvajalcev dimnikarstva, in to strokovno in tehnično usposobljenih (treba je preveriti), ki bodo izvajali čiščenje dimnikov. Za čiščenje peči pa morajo imeti licenco oziroma vsaj 10 let aktivnega dela na tem področju s potrdilom o usposobljenosti.

3. Za nadzor pravilne uporabe kurilnih naprav se dodatno zadolžijo inšpekcije za okolje in požarno varnost (te so si sedaj prisvojili »dimnikarji« in oni diktirajo inšpektorjem). Inšpektorji morajo imeti možnost, da lahko ukrepajo v primeru nevarnosti. Za malomarno ravnanje lastnika nepremičnine se v zakonu predvidi potrebne ukrepe kaznovanja (tudi zavarovalnice).

4. Za pravilno delovanje kurilnih naprav (olje, plin) so strokovno merodajni pooblaščeni in odgovorni monterji oziroma serviserji, ki so strokovno in tehnično usposobljeni. Te lahko tudi država zadolži za vodenje evidence kurilnih naprav (če je to smiselno), kjer jih vladini organi lahko dobijo. Ti so dolžni pogledati tudi dimnik, kar pokažejo tudi meritve. Če ni kaj v redu, morajo opozoriti lastnika, če pomanjkljivosti ne morejo popraviti, saj mora naprava delovati pravilno in ekonomsko in to lahko zagotovi strokovnjak, kar želi tudi vsak lastnik. Svojo veliko odgovornost imajo monterji oziroma serviserji, ker tu ne gre samo za tisto, kar pride iz dimnika, ampak tudi za vse druge dele naprave (električni in strojni), ki so tudi zelo važni (za sedanje dimnikarje pač ne). Do sprejetja sedanje zakonodaje je bilo to sodelovanje dobro, kar so pa novodobni »dimnikarji« porušili, ker hočejo biti glavni.

5. Čiščenje dimnikov in kurilnih naprav. To lahko izvaja vsak sam, ki je delovno sposoben, in to bolje kot nekvalificirani »dimnikar«. Še posebej je to možno na pečeh, o katerih ga monter pouči in dobi od dobavitelja vsa potrebna nujna orodja. Za čiščenje dimnika pa je v trgovinah dovolj orodij za čiščenje od strehe navzdol. Tisti pa, ki tega ne znajo ali ne zmorejo, si naročijo dimnikarja oziroma lahko sklenejo pogodbo za določena dela. To ni nobena novost, saj smo Slovenci ta dela opravljali sami, dokler ni leta 2004 prišla ta nova koruptivno-diktatorska zakonodaja. Pa še danes, potem ko smo plačali »dimnikarja«, moramo v večini primerov čiščenje opraviti sami, če želimo, da je čisto.

C. Zaključek

Tu so navedeni strokovni in življenjski predlogi za ureditev velikega problema dimnikarske dejavnosti, zaradi katerega trpijo vsi Slovenci.

Tako odpade oziroma se spremeni:

1. Kar je najbolj pomembno, narod bo zadovoljen, ker ne bo večnega strahu pred obiskom dimnikarja, pa ne samo, koliko denarja bo odnesel, ampak kaj bo pokvaril in hišo »posvinjal«.

2. Odpadli bodo »turistični obiski dimnikarjev«, ki pa so dragi, in bomo državljani ta denar porabili za kurjavo in mleko, za kar so sedaj mnogi prikrajšani zaradi nepotrebnih izdatkov.

3. Odpadli bodo tožbe na sodiščih in pošiljanje v zapor.

4. Dimnikarsko obrt bodo lahko zopet opravljali obrtniki, ki so jim to preprečili monopolisti.

5. Onemogočena bo korupcija, ki se je na tem področju močno razrasla.

Najvažnejše pa je, da bo narod zadovoljen, in na osnovi tega je treba napisati primeren zakon.

Glede na argumente, navedene v »zahtevi«, je od 22. julija 2013 vsak funkcionar, ki je proti tej ureditvi dimnikarske dejavnosti, sovražnik naroda in ne more opravljati kakršne koli funkcije odločanja.

Slovenci nočemo več biti sužnji dimnikarskih monopolistov.

CZPNN Lesce, VCP »Dimnik«, DCI – »Malečnik« Tone Kristan, Kranj

Slovenski energent, slovenski izdelek in slovenska delovna mesta


MIHA VAKE -2676

Avtor: Miha Vake

Olje in plin iz uvoza sta riziko

V Evropi in Sloveniji je veliko vrst ogrevalnih sistemov in na žalost še vedno prevladujejo ogrevalni sistemi na fosilna goriva, ki so žal odvisni od nihanja cen na svetovnih borzah. Dolgoročno je torej ogrevalni sistem na fosilna goriva lahko zelo drag, saj nikoli ne vemo, kako se bodo dvignile ali spustile cene energentov kot so olje ali plin. Problem pri olju je poleg relativno visoke cene tudi onesnaževanje, ki ga povzroča.  Plin v primerjavi z oljem onesnažuje manj, a ni naš.

Cena električne energije je dolgoročno neznanka

V porastu so sanacije stavb s pomočjo toplotnih črpalk. Takšna vrsta ogrevanja spada trenutno med vrsto alternativnih vrst ogrevanja in je odlična izbira glede na udobno rokovanje in enostavnost uporabe ob predpostavki, da bo cena elektrike dolgoročno nizka. Toplotna črpalka za obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje porabi tudi do 7.000 KwH energije letno. A problem je, da velik del električne energije pridobimo iz fosilnih goriv (TEŠ 6) ali pa ga uvozimo iz tujine in transportiramo po dotrajani električni infrastrukturi. Dolgoročnost takšne naložbe je torej odvisna tudi od tega, koliko bremena za obnovo elektro omrežja se bo prevalilo na uporabnike.

wood

Les – slovenski nacionalni interes

Zaradi velike površine gozdov, ki pokriva Slovenijo in tudi zaradi katastrofalnega žledu, ki se je zgodil lansko leto imamo v Sloveniji prekomerne količine lesa, ki ga je potrebno uporabiti. Les vsako leto znova zraste in spada med trajnostne lokalne energetske vire. Kotli na biomaso Valher uporabljajo kot energent pelete ali polena. Možno pa bi bilo seveda tudi kurjenje oljčnih koščic, lupine sončničnih semen, papir ali koruzne storže. Varjeni kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so veliko bolj priročni kot klasični kotli na drva. Dosegajo pa tudi izkoristke okoli 93% in so v primerjavi z konkurenco iz tujine ugodnejši  ter zagotavljajo slovenska delovna mesta.

Kako izbrati pravi kotel na biomaso

Pri odločitvi o opremi kurilnice je potrebno upoštevati več dejavnikov. Potrebujete pravega mojstra, ki vam bo pregledno, neodvisno in kakovostno zmontiral naročeno opremo. Potrebujete pravi kotel, ki je primerna za vašo situacijo in potrebujete zanesljivega partnerja. V prodajnem programu proizvajalcev kotlov je več različnih modelov, ki izpolnjujejo možnost pridobitve Eko sklada. Vi kot stranka, pa si lahko izberete rešitev na drva, pelete ali kombinirano rešitev, ki bo kurila tako drva kot pelete.