POROČILO O REZULTATIH MERITEV KAKOVOSTI ZRAKA »OBČINA KOPER« 25. MAJ 2013

clip_image002

POROČILO O REZULTATIH MERITEV

KAKOVOSTI ZRAKA

»OBČINA KOPER«

25. MAJ 2013

clip_image004[4]

Merilna postaja CEREX z merilno postajo DAVIS v ozadju

Jesenice: 02.06.2013 Meritve izvedla: mag. Saša Mlakar

Poročilo Izdelal: Vojko Bernard

1. Namen meritev

Na podlagi dogovora med Občino Koper in Alpe Adria Green, smo izvedeli meritve kakovosti zraka v soboto 25.5.2013 v koprski Taverni. Namen teh meritev je bila ugotoviti kakovost zraka na tem območju in predstavitev merilnega aparata za merjenje kakovosti zraka, občanom Koprske občine.

Lokacija meritve:

Koprska Taverna 25.05.2013 od 9 ure 30 min do 12 ur 30 min.

V Sloveniji, zaradi specifičnih geografskih značilnosti prevladujejo šibki vetrovi, ki lahko v okolici večjih emisijskih virov raznih industrijskih obratov povzročajo že pri majhnih emisijah visoke koncentracije zdravju ljudi in okolju nevarnih in neprijetnih onesnaževal, zato je ključnega pomena, da se na takih območjih izvedejo vsake toliko časa preventivne meritve.

Razmere s šibkimi vetrovi so pogoste tudi v občini Občini Koper Prisotno onesnaženje zaradi prometa in v ogrevalni sezoni onesnaževanje kurišč za ogrevanje. Ob razmerah s šibkimi vetrovi so zaradi prekrivanja imisij posameznega onesnaževalca možne povišane imisijske vrednosti onesnaževal oziroma določenih plinov, ki so stranski produkt industrije, prometa in ogrevanja.

Zaradi naštetega smo se v AAG, skupno z Občino Koper odločili za meritve kakovosti zunanjega zraka. Namen izvajanih imisijskih meritev z ročnima merilnima postajama CEREX in DEVIS je zagotavljanje in preverjanje kakovosti zunanjega zraka ter ugotavljanju potencialnega povzročitelja morebitnih povišanih koncentracij ciljnih plinov.

clip_image006[4]

Slika 1: Ročna merilna postaja za merjenje imesij – CEREX

2. Splošni podatki

2.1 Meteorološke razmere

Podnebje v Kopru je submediteransko, kar pomeni, da ima dolga in vroča poletja, mile zime in pogoste vetrove kot so burja, jugo in maestral. Najmočnejši sunki burje dosežejo hitrosti tudi do 200 km/h.

3. Opis meritev

3.1 Meritve plinov

V Alpe Adria Green uporabljamo za meritve plinov UV HOUND-a je mobilno napravo. Naprava je hitra odzivnost in zmožna merjenja določenega plina v zmesi plinov z laboratorijsko natančnostjo. Naprava je oblikovana tako, da zazna različne pline v zmesi plinov s PPB (mg/m3) natančnostjo, pri tem pa je ne ovira niti vlaga. Naprava meri koncentracije plinov na podlagi UV svetlobe. Za natančno odkrivanje in določanje količine posameznih plinov v zmesi plinov, se posamezni odtis plina primerja s kalibriranim spektrom plinov, kar zagotavlja natančne in kvalitetne rezultate meritev. Nekaj plinov in zmesi, ki jih naprava zazna:

Detekcija UV HIDROFILNIH SPOJIN:

1,3 butadien C4H6, Acetaldehid C2H4O, Akrolein C3H4O, Benzen C6H6, Ogljikov disulfid CS2, Klor Cl2,Klorov dioksid ClO2, Etil benzen C8H10, Formaldehid CH2O, Živo srebro Hg, Dušikov oksid NO, Dušikov dioksid NO2, Didušikov oksid N2O, Kisik O2, Ozon O3, Žveplov dioksid SO2, Toluen C7H8

Detekcija OGLJIKOVODIKOV:
Izopren C5H8, Naftalen C10H8, Fenol C6H5OH, Stiren C6H5C2H3, Amoniak NH3, Vodikov Sulfid H2S

Izmerjene koncentracije plinov se zapišejo v bazo podatkov, iz katere jih črpamo za nadaljnje obdelava oziroma analize v povezavi z meteorološkimi meritvami. Kombinacija meritev predstavlja analizo onesnaženja zunanjega zraka na merilnem mestu. Na podlagi spoznavanja smeri vetra in imisijskih vrednosti lahko razberemo iz katere smeri so se pojavile višje koncentracije onesnaževal in tako ugotovimo možnega povzročitelja povišanih izmerjenih imisijskih vrednosti.

Za verodostojnost in pravilnost meritev plinov z analizatorjem CEREX je bila v mesecu septembru 2012 opravljena kalibracija merilnika s strani CEREX USA.

3.1.1 Benzen Benzen ( C6H6 ) je brezbarvna tekočina, ki je zaradi svojih kemijskih in fizikalnih lastnosti pri sobni temperaturi hitro hlapljiva. Pridobiva se predvsem iz nafte in se uporablja pri proizvodnji zdravil, plastičnih mas in kot topilo pri proizvodnji barvil itd. V zakonsko omejenih količinah je benzen tudi dodatek k bencinu, zato štejemo tudi promet med vire benzena v zunanjem zraku.

V zraku je benzen prisoten večinoma v plinasti obliki. Glavni vir benzena v zunanjem zraku predstavljajo emisije iz prometa in hlapenje med transportom in distribucijo bencina. Vir emisij benzena v zrak je tudi kemična industrija, kjer uporabljajo benzen za kemično sintezo etilbenzena, fenola in drugih aromatičnih ogljikovodikov.

Zaradi kancerogenih učinkov je izpostavljenost benzenu lahko zdravju škodljiva. Dolgotrajno izpostavljanje benzenu povzroča okvare nekaterih glavnih človeških organov, npr. možganov, srca, ledvic, jeter, pljuč, posledice pa so lahko zaznavne tudi na DNK. Študije kažejo, da izpostavljenost povzroča raka, predvsem levkemijo.

V Republiki Sloveniji je v Uredbi o benzenu in ogljikovem monoksidu v zunanjem zraku ( Uradni list RS št. 52/2002 ) predpisana mejna vrednost benzena v zunanjem zraku. Letna mejna koncentracija za varovanje zdravja ljudi znaša 5 µg/m3. Predpisani sta tudi meji za spodnji in zgornji ocenjevalni prag, ki znašata 2 in 3,5 µg/m3 .

3.1.2 Toluen Toluen ( molekulska formula C6H5CH3 ) je nekorozivna, brezbarvna, vnetljiva tekočina z aromatičnim vonjem po benzenu. Toluen vsebuje do 24 % benzena in ga uporabljajo v kemični industriji kot topilo ali razredčilo za barve in lake, pri izdelavi smol in lepil, pri tiskanju, pri izdelavi pnevmatik, v kozmetični industriji ter kot vhodno snov za sintezo drugih kemikalij in kot sestavino goriva.

Predvidevajo, da je toluen med vsemi ogljikovodiki najbolj pogost v troposferi. V zimskem času je življenjska doba toluena v ozračju lahko več mesecev, medtem ko je v poletnih mesecih nekaj dni. Poleg še nekaterih onesnaževal je toluen eden izmed glavnih povzročiteljev smoga. Toluen ni kancerogen, ima pa akutne in kronične učinke na centralni živčni sistem. Povzroči lahko tudi počasnejši razvoj človeškega telesa in ima vplive na razmnoževanje.

Ker v Republiki Sloveniji za toluen ni predpisane mejne vrednosti, privzemamo za referenčno vrednost tedensko povprečno koncentracijo 0.26 mg/ m, ki je priporočena s strani Svetovne zdravstvene organizacije. Ker toluen, prav tako kot benzen, povzroča neprijetne vonjave, navajamo še okvirno koncentracijo toluena pri kateri zaznamo vonj, tj. 1 mg/ m3

3.1.3 Ksilen Ksilen se pojavlja v treh oblikah, in sicer kot meta ksilen, orto ksilen in para ksilen. Komercialni produkt je mešanica vseh treh izomerov in služi v kemični industriji kot topilo. Ni znano, da bi bili ksileni kancerogeni, v zadosti velikih količinah pa je možen vpliv na centralni živčni sistem.

S strani Svetovne zdravstvene organizacije priporočena mejna vrednost je 0.87 mg/ m3, mejna vrednost za neprijetne vonjave znaša 4.35 mg/ m3

3.1.4 Naftalen Naftalen je aromatski ogljikovodik z molekulsko formulo C10H8. Znan je tudi pod trgovskim imenom naftalin. Pri standardnih razmerah je v obliki belih kristalov. Ker pri sobni temperaturi počasi sublimira in ima odvračajoč učinek na nekatere živali, se je včasih dosti uporabljal v kroglicah proti moljem. Danes se uporablja predvsem kot surovina za sintezo barvil in zdravil, neposredno pa zaradi negativnih učinkov na zdravje ne več. V večjih koncentracijah (predvsem ob zaužitju) povzroča poškodbe in odmiranje rdečih krvničk, posredno pa tudi rakave spremembe.

3.1.5 Dušikov dioksid – dioksid Dušikov dioksid je kemična spojina s formula NO2 in eden od večjih dušikovih oksidov. NO2 je vmesni produkt v industrijski sintezi dušikove(V) kisline HNO3, katere letna svetovna proizvodnja dosega več milijonov ton. Je rdečkasto rjav plin z značilnim ostrim jedkim vonjem in pomemben onesnaževalec zraka. Ima upognjeno paramagnetno molekulo s točkovno simetrijo C2V.

Dušikov dioksid je strupen pri vdihavanju. Na srečo je zaradi jedkega vonja lahko prepoznaven že pri nizkih koncentracijah, zato se tovrstnim zastrupitvam na splošno lahko izognemo. Eden od možnih virov dušikovega dioksida je kadeča dušikova kislina, ki pri temperaturi nad 0 °C samodejno sprošča NO2. Znaki zastrupitve (pljučni edem) se pojavijo nekaj ur po inhalaciji majhnega, vendar potencialno smrtnega odmerka. Nizke koncentracije plina (4 ppm) omrtvičijo voh in ustvarijo možnost za predoziranje.

Dolgotrajna izpostavljenost NO2 v koncentracijah nad 40-100 g/m3 lahko zmanjša delovanje pljuč in poveča tveganje za okvare dihalnih poti.

3.1.6 Žveplov dioksid Žveplov dioksid je kemična spojina s formulo SO2. Ta pomemben plin je glavni produkt izgorevanja žveplovih spojin in precejšni okoljski problem. SO2 je pogosto opisan kot »vonj gorečega žvepla«.

SO2 nastaja v ognjenikih in različnih industrijskih procesih. Ker premog in nafta vsebujeta različne količine žveplovih spojin, njuno izgorevanje ustvarja žveplov dioksid. Nadaljnja oksidacija SO2 ob prisotnosti katalizatorjev, kot je NO2 vodi do nastanka H2SO4, s tem pa do nastanka kislega dežja.

Žveplov dioksid je brezbarven plin, jedkega vonja, strupen, v vodi se dobro raztaplja in pri tem nastane žveplova kislina.

Uporabljamo ga za razkuževanje(dezinfekcijo vinskih sodov), kot konzervans – E220(suho sadje, žveplanje vina)), belilno sredstvo (papir, oblačila), uporabljen je tudi, kot hladilno sredstvo v hladilnikih za domačo uporabo, v komunali pa se uporablja za zdravljenje klorirane odpadne vode.

Pridobivamo ga na več načinov: pri zgorevanju žvepla ali vodikovega sulfida v zraku, s praženjem pirita, v laboratoriju ga pridobivajo z močnimi kislinami in natrijevim hidrogen sulfatom. Največji viri emisij žveplovega dioksida so elektrarne (zaradi izgorevanja fosilnih goriv), drugi industrijski obrati (proizvodnja cementa, pridobivanje kovin iz rude, kurjenje goriva, ki vsebujejo veliko žvepla (lokomotive, ladje …)).

Žveplov dioksid povzroča neželene učinke na respiratornem sistemu (dihala), poveča simptome astme in povzroča težave pri ljudeh z oslabljenim delovanjem ledvic. Pri vdihovanju je strupen za ljudi in živali, pri veliki koncentraciji pa draži oči.

3.1.7 Ozon Ozon (O3, IUPAC: trikisik) je triatomska molekula, sestavljena iz treh atomov kisika. Ozon je kisikov alotrop, ki je veliko manj stabilen od navedenega kisika O2. V plasti zraka pri tleh je ozon onesnaževalec, ki nastaja ob fotokemičnih reakcijah izpušnih plinov vozil in industrije. Ozon je poleg tega škodljiv zdravju, saj pušča posledice na dihalnem sistemu ljudi in živali.

Obstaja veliko dokazov, da ozon, ki ga ustvarjajo visoke koncentracije onesnaženja in UV žarki na površini Zemlje, lahko škodijo delovanju pljuč in dražijo dihala.

Dolgotrajna izpostavljenost ozonu dokazano povečuje tveganje za smrt zaradi bolezni dihal. Študija je pokazala, da ljudje, ki živijo v mestih z visoko ravnjo ozona, kot so Houston in Los Angeles je več kot 30 % večje tveganje smrti zaradi bolezni pljuč

Kakovost zraka, ki so ga predpisale Svetovna zdravstvena organizacija, United States Environmental Protection Agency (EPA) in Evropska Unija so na podlagi dolgoletnih študij opredelile nivo kakovosti zraka, ki vpliva na zdravstveno stanje prebivalstva.

Po mnenju znanstvenikov iz agencije EPA, lahko že 40 ppb negativno vpliva na občutljive ljudi.

V EU je trenutna najvišja vrednost koncentracije ozona 120 µg / m³, kar je približno 60ppb. Ta vrednost se uporablja za vse države članice v skladu z Direktivo 2008/50/ES. Koncentracija ozona se meri z največjo dnevno srednjo vrednostjo v povprečju 8-ih ur. Vrednost ne sme biti presežena v več kot 25 koledarskih dneh na leto, in sicer od januarja 2010. Direktiva zahteva, da se v prihodnosti drži normativa 120 µg / m³ (tj. povprečna koncentracija ozona ne sme biti presežena na katerikoli dan v letu), za omenjeno zahtevo ni določenega datuma saj gre za dolgoročni cilj.

… EPA predlaga, da se stopnja 8-urni standard, ki je bil določen na 0,075 ppm v 2008 končno pravi in se namesto tega določi nižjo raven od 0,060-0,070 delcev na milijon (ppm); za zagotavljanje varstva in zdravja otrok in drugih ogroženih prebivalcev pred paleto O3 povezano z neželenimi učinki na zdravje…

Ozon je prisoten tudi v zaprtih prostorih, kar je deloma posledica elektronske opreme, kot so na primer fotokopirni stroji. Znano je tudi, da obstajajo povezava med povečanim cvetnim prahom, sporami gliv in ozonom, ki jih povzročajo nevihte in sprejem bolnikov z astmo v bolnišnico.

3.1.8 Fenol Fenol je izhodna spojina za mnoga sredstva, uporabna v vsakdanjem življenju: fenolformaldehidne smole (bakelit), dezinfekcijska sredstva, herbicide, sredstva za zaščito lesa idr. V medicini se kot 5-odstotna raztopina uporablja kot razkužilo.

Fenol je strupena karbolna kislina. Vdihavanje, zaužitje ali stik kože s snovjo povzroči hude poškodbe ali smrt. Stik z raztaljeno snovjo lahko povzroči hude opekline kože in oči. Preprečite vsak stik s kožo. Stik ali vdihavanje imata lahko kasnejše posledice. Pri požaru lahko nastanejo dražilni, jedki in/ali strupeni plini. Širjenje požara ali odtekanje vode za gašenje povzročata jedko ali/in strupeno reakcijo in s tem onesnaženje. Iztekanje lahko onesnaži vodne vire.

Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost snovi lahko škodljivo vpliva na jetra in ledvice . ” Ni dokazov, da je fenol povzroča raka pri ljudeh. Poleg svojih hidrofobnih učinkov, lahko drugi mehanizem strupenosti fenola je oblikovanje phenoxyl radikalov .

Kemične opekline od kože izpostavljenosti se lahko dekontaminirati z izpiranjem z polietilenglikolom , izopropil alkohol , ali pa morda celo obilico vode je odstranitev onesnaženih oblačil zahteva, kot tudi takojšnje bolnišnično zdravljenje velikih brizgom .

3.2 Meteorološke meritve

Širjenje ali disperzija snovi v zraku je proces odvisen od meteoroloških razmer. Poznavanje smeri, hitrosti vetra in turbulentnih parametrov je za opazovanje širjenja primesi v zraku ključnega pomena. Prav meteorološke spremenljivke namreč določajo smer transporta onesnaženosti ter učinkovitost mešanja in razredčevanja primesi v ozračju, ki se v odvisnosti od vremena spreminja v razmerju 1:50 in tudi več. Koncentracije primesi, tj. plinov, v zunanjem zraku, so torej zelo odvisne od meteoroloških razmer. V AAG se za meteorološke meritve uporablja mobilna postaja DAVIS, ki je neposredno priključena na računalnik.

clip_image008[4]

Računalniška obdelava vremenskih pogojev

4. Vremenske razmere

Vremenske razmere
Od 09:30-12:30
Temperatura 14,9 do 16 st. c.
Vlažnost 59 – 64%
Hitrost vetra od 1,6 do 6,4 km/h
Smer Vetra Jugozahodni
Padavine 0,20 mm

 

 

clip_image010[4]

Računalniška obdelava meritev kakovosti zraka

 

 

5.Analiza meritve kakovosti zraka

Koprska Taverna 25.05.2013 od 9 ure 30 min do 12 ur 30 min.

Mesto Koprska Taverna izmerjena izračunana Mejna
Datum: 25.05.2013 od 9 ure 30 min do 12 ur 30 min Formula vrednost vrednost vrednost
Spojina Spojina PPM mg/m3 m.v. mg/m3
Acetaldehyde C2H4O 0 0 20
Ammonia NH3 0 0 30
Benzene C6H6 0 0 0.005
Benzyl Chloride C7H7Cl 0 0 30
Butadiene C4H6 0 0 1
Chlorine Cl2 0 0 5
Formaldehyde CH2O 0 0 60
Glutaraldehyde C5H8O2 0 0 0.42
Hydrogen Sulfide H2S 1,02 1,42 5
Mercury Hg 0 0 0.2
m-Xylene C8H10 0 0 4.35
Naphthalene C10H8 0 0 0.1
Nitric Oxide NO 0 0 0.1
Nitrogen Dioxide NO2 0 0 0.4
o-Xylene C8H10 0 0 4.35
Ozone O3 0,03 0,05 0.12
Phenol C6H6O 0 0 20
Propionaldehyde C3H6O 0 0 0
p-Xylene C8H10 0 0 4.35
Styrene C8H8 004 0,17 86
Sulfur Dioxide SO2 0 0 0.2
Toluene C7H8 0 0 0.26
Valeraldehyde C5H10O 0 0 0
Acetone Qual C3H6O 0 0 0
Acrolein Qual C3H4O 0 0 5
Chlorine Dioxide Qual ClO2 0 0 0.4
Flourine Qual F2 0 0 0.5
Isoprene Qual C5H8 0 0 5
Nitrous Acid Qual HNO2 0 0 2
Trimethylbenzene Qual C9H12 0 0 0
Xylene C8H10 0 0 4.35

 

 

6. ATEST CEREX APARATA – 25.05. od 9 ure 30min do 12 ure 30 min

clip_image012[4]clip_image014

7. Zaključek

Analiza meritev z ročno merilno postajo CEREX je pokazala, da koncentracije plinov niso bile tako visoke, da bi presegle zakonsko predpisane mejne vrednosti in vrednosti, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija. Hitrost vetrov je bila pod 10 km/h. Meritve, ki smo jih izvedli sicer kažejo, da je bila kakovost zraka v času ko smo izvajali meritve na lokaciji dobra, vendar pa bi morali meriti kakovost zraka na enem merilnem mestu neprestano vsaj teden dni v vsakem letnem času po enkrat.

Pripoločljivo bi bilo, da se meritve kakovosti zraka izvede tudi v industrijskih conah mesta Koper. Z tem načinom bi lahko odkrili tudi ekstremne situacije, ki vplivajo na kakovost zraka v mestu. Ekremne situacije lahko povzročijo izpusti imisij iz industriskih obratov in vremenski pogoji.

clip_image016

Ekološka patrulja AAG – meritve kakovosti zraka na območju Taverne v Kopru – 25.05.2013

SPOŠTOVANI: NAMENITE 0,5% DOHODNINE ALPE ADRIA GREEN, KI DELUJE ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
http://alpeadriagreen.wordpress.com/dohodnina-obrazrc/